ZUP člen 242, 242. ZPIZ člen 123, 123/2, 123/4, 123, 123/2, 123/4. ZDSS člen 30, 33, 30, 33.
invalidsko zavarovanje - kategorija invalidnosti - pravnomočnost odločbe - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev
Postopek glede pravice in višine nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu se na zavarovančevo zahtevo izvede po pravnomočno zaključenem postopku za priznanje invalidnosti in kategorije invalidnosti.
ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 358, 358/1, 372, 372/1.
opis kaznivega dejanja - zakonski znak kaznivega dejanja
Če opis kaznivega dejanja v krivdoreku ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, je podana kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo. Na podlagi obdolženčeve pritožbe ali po uradni dolžnosti je zato sodišče 2. stopnje dolžno izdati oprostilno sodbo po 1. tč. 358. čl. ZKP.
ZPP (1977) člen 369, 369/1, 369, 369/1. ZPIZ člen 19, 20, 27, 19, 20, 27.
ocena
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 27/89 s kasnejšimi spremembami) in Statut tedanje Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SRS, št. 40/83 s kasnejšimi spremembami), nista pogojevala vključitve kmetov v obvezno zavarovanje s predhodno oceno zdravstvene zmožnosti. Tudi če je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ob vključitvi v obvezno zavarovanje kot drugi kmet ni bil sposoben opravljati težkega fizičnega dela na kmetiji zaradi okvare hrbtenice iz otroških let, pa je bil zaradi pomankljive sistemske ureditve v zavarovanje vključen, njegovega zahtevka za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja ni dovoljeno zavrniti le iz tega razloga, posebej ob dejstvu, da je tožnik (sicer kontraindicirano) delo na kmetiji dejansko opravljal in plačeval prispevke iz tega naslova.
objektivna odškodninska odgovornost - negmotna škoda - poklicna bolezen
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bi lahko tožena stranka za negmotno škodo, nastalo zaradi poklicnega obolenja, odgovarjala le krivdno. Kdor se ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, je objektivno odgovoren za posledice poklicne bolezni, če do nje pride.
Zaradi obtoženčevega pripoznanja premoženjskopravnega zahtevka, kot ga je priglasil oškodovanec, je sodišče prve stopnje temu pripoznanju utemeljeno sledilo in zato ni presojalo njegove utemeljenosti. Pritožbeno uveljavljana absolutna nezmožnost plačila le-tega pa kaže na to, da si je obtoženi s pripoznanjem očitno poskušal pridobiti milejšo kazensko sankcijo.
Člena 14 in 15 ZSam namreč določata glede izdaje posebne odločbe tistemu zavezancu za samoprispevek, kateremu obveznost ni bila predpisana s posebno odločbo, pristojnost upravnega organa in glede izterjave obveznosti od zavezanca izterjavo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov, torej v (davčnem) upravnem postopku, kar torej pomeni, da se tudi o vseh tistih vprašanjih, o katerih ni odločeno v aktu o uvedbi samoprispevka (člen 8 ZSam) odloča pred upravnim organom oziroma v upravnem postopku.
Stečajni dolžnik, ki je prijavljeno terjatev sicer delno priznal, ima v sporu, ki teče med dvema stečajnima upnikoma zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, položaj enotnega sospornika, saj bo imela odločitev v tem sporu (ugotovitev obstoja prerekane terjatve) pravni učinek na stečajnega dolžnika.
Delitev stroškov za izvedbo ločitve nepremičnine je le logična posledica odločitve o fizični delitvi solastne nepremičnine, ki ima podlago v določbi drugega odst. 122. čl. ZNP, saj bi sicer v nasprotnem primeru predlagateljica prejela manjšo vrednost kot nasprotni udeleženec.
Tudi če je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno, ker tožeča stranka tudi po opominu takse ni plačala, je stranka dolžna plačati sodno takso za tožbo.
ZOR člen 360, 360/1, 361, 376, 376/1, 376/2, 360, 360/1, 361, 376, 376/1, 376/2.
denarna odškodnina - zastaranje odškodninske terjatve - zastaralni rok
Po določbi I. odst. 376. člena ZOR zastara odškodninska terjatev v treh letih odkar je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja. Obseg nastale škode je oškodovancu znan najkasneje ob zaključku zdravljenja. Ob upoštevanju datuma nastanka škode (znan obseg - zaključeno zdravljenje) in datuma vložitve tožbe, je ugotoviti, da je tožnikova terjatev zastarala, prekoračena sta triletni in petletni rok. Dejstvo, da je sodišče v tej zadevi že odločilo z vmesno sodbo o temelju odgovornosti tožene stranke za tožniku nastalo škodo, na samo zastaranje nima vpliva. Sodišče upošteva morebitno zastaranje samo na ugovor in ne po uradni dolžnosti (I. odst. 360. člena ZOR). Posledica ugotovitve zastaranje pa je zavrnitev tožbenega zahtevka.
Tožena stranka je glede na pogodbo o najemu poslovnih prostorov v obligacijskem razmerju samo s tožečo stranko kot najemodajalcem, ki lahko po 24. čl. ZPSPP najemno pogodbo odpove. Zato zatrjevanje tožene stranke, da tožnik ni izključni lastnik spornega poslovnega prostora, zato ne more biti uspešno. Hkrati pa tako zatrjevanje tudi s stvarnopravnega stališča ne more biti relevantno, saj spada odpoved najemnega razmerja z izpraznitvenim zahtevkom med posle rednega upravljanja v smislu drugega odst. 15. čl. ZTLR in zato zanj ni potrebno soglasje vseh lastnikov.
Odločba delovnega in socialnega sodišča, v kateri dolžniku ni naloženo, da upniku povrne plačo in regres, ni primeren izvršilni naslov za prisilno izterjavo plače in regresa.
Skupnost lastnikov v večstanovanjski hiši je posebna organizacijska oblika lastnikov stanovanj. Če je organizirana in vpisana v sodni register kot pravna oseba, ima sposobnost biti pravdna stranka (1. odst. 77. čl. ZPP/77). Neregistrirani skupnosti stanovalcev pa Stanovanjski zakon ne podeljuje pravdne sposobnosti (2. odst. 77. čl. ZPP/77), zato skupnost lastnikov, ki ni pravna oseba, ne more biti pravdna stranka.
Če sodišče prve stopnje na podlagi primerjave podpisa tožnika na predlogu za sodno varstvo in na pooblastilu utemeljeno dvomi v verodostojnost pooblastila pooblaščenca, pozove s sklepom pooblaščenca, da v roku 30 dni dostavi pravilno pooblastilo z izjavo tožnika o odobritvi pravnih dejanj pooblaščenca, sicer se šteje, da pooblaščenec ni upravičen za zastopanje.
Če je na sodbi, ki je izvršilni naslov, sodišče potrdilo njeno pravnomočnost, dolžnikov ugovor, da mu sodba sploh ni bila vročena, ni utemeljen. Če dolžnik meni, da je potrdilo pravnomočnosti neutemeljeno, mora sprožiti postopek v smislu 4. odst. 42. čl. ZIZ. Šele, če bo v postopku za razveljavitev klavzule pravnomočnosti uspel, bo lahko vložil ugovor v smislu 56. čl. ZIZ v zvezi s čl. 55 ZIZ.
Plačilo dokaj skromnega zneska preživnine do datuma polnoletnosti tožnice za toženca ne bo pomenilo socialne ogroženosti, upoštevaje višino njegovih dohodkov.