Če je bila vložena ovadba za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe po 1. odst. 134. čl. KZ, obtožba pa je isto dejanje pravno opredelila po 2. in 1. odst. 133. čl. KZ, je ob dokazni ugotovitvi, da je obdolženi storil le kaznivo dejanje po 1. odst. 133. čl. KZ, potrebno obtožbo tako pravno opredeliti in jo zavrniti v skladu s 4. odst. 357. čl. ZPP. Sklep o zavrženju obtožbe po 2. tč. 1. odst. 133. čl. KZ ne pride v poštev.
objektivna odškodninska odgovornost - negmotna škoda - poklicna bolezen
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bi lahko tožena stranka za negmotno škodo, nastalo zaradi poklicnega obolenja, odgovarjala le krivdno. Kdor se ukvarja z nevarno dejavnostjo, pri kateri lahko delavec zboli za poklicno boleznijo, je objektivno odgovoren za posledice poklicne bolezni, če do nje pride.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji
Ker je vsaj za neznatno umirjanje psihoze pri pridržanki potrebno vsaj tritedensko pridržanje saj bi v nasprotnem primeru povzročila pritožnica škodo sebi in svojemu premoženju, je pridržanje na zdravljenju v zaprtem oddelku Psihiatrične bolnice za ta čas utemeljeno.
ZZZPB člen 17, 17. ZUP člen 14, 14. ZPP (1977) člen 11, 354, 354/2, 354/2-13, 369, 11, 354, 354/2, 354/2-13, 369. ZDSS člen 17, 18, 17, 18.
pasivna legitimacija - označba tožeče stranke
Tožbe, s katero je tožnik zahteval priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ni dovoljeno zavreči iz razloga, ker je tožnik namesto Republike Slovenije, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je izdala dokončno odločbo o pravici do denarnega nadomestila, opredelil kot toženo stranko območno enoto zavoda za zaposlovanje, ki je odločala na pri sropnji. Če stranka ni pasivno legitimirana, ker ni nosilec vtoževanih obveznosti, je treba tožbeni zahtevek zoper to stranko zavrniti kot neutemeljen, ne pa tožbe zavreči, ker ne gre za vprašanje sposobnost biti stranka po procesnem pravu.
ZUP člen 242, 242. ZPIZ člen 123, 123/2, 123/4, 123, 123/2, 123/4. ZDSS člen 30, 33, 30, 33.
invalidsko zavarovanje - kategorija invalidnosti - pravnomočnost odločbe - pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev
Postopek glede pravice in višine nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu se na zavarovančevo zahtevo izvede po pravnomočno zaključenem postopku za priznanje invalidnosti in kategorije invalidnosti.
Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo in je bila opozorjena na posledice po 277. čl. ZPP, je sodišče pravilno izdalo zamudno sodbo po 318. čl. ZPP, ker so bili izpolnjeni tudi ostali zahtevani pogoji.
Plačilo dokaj skromnega zneska preživnine do datuma polnoletnosti tožnice za toženca ne bo pomenilo socialne ogroženosti, upoštevaje višino njegovih dohodkov.
Čeprav je tožeča stranka restitucijski del tožbenega zahtevka umaknila, ima še vedno pravni interes na prepovednemu delu zahtevka, saj posegi v temelje hiše lahko pomenijo motenje posesti.
Izvršilni naslov in sklep o izvršbi govori o tem, da mora dolžnik dopustiti dostop. V nasprotju z namenom ZIZ bi bila razlaga, da je to obveznost izpolnil s tem, da je dostop nekaj časa dopustil, nato pa ga spet onemogočil.
Stečajni dolžnik, ki je prijavljeno terjatev sicer delno priznal, ima v sporu, ki teče med dvema stečajnima upnikoma zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve, položaj enotnega sospornika, saj bo imela odločitev v tem sporu (ugotovitev obstoja prerekane terjatve) pravni učinek na stečajnega dolžnika.
Tudi če je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno, ker tožeča stranka tudi po opominu takse ni plačala, je stranka dolžna plačati sodno takso za tožbo.
Tožena stranka je glede na pogodbo o najemu poslovnih prostorov v obligacijskem razmerju samo s tožečo stranko kot najemodajalcem, ki lahko po 24. čl. ZPSPP najemno pogodbo odpove. Zato zatrjevanje tožene stranke, da tožnik ni izključni lastnik spornega poslovnega prostora, zato ne more biti uspešno. Hkrati pa tako zatrjevanje tudi s stvarnopravnega stališča ne more biti relevantno, saj spada odpoved najemnega razmerja z izpraznitvenim zahtevkom med posle rednega upravljanja v smislu drugega odst. 15. čl. ZTLR in zato zanj ni potrebno soglasje vseh lastnikov.
Člena 14 in 15 ZSam namreč določata glede izdaje posebne odločbe tistemu zavezancu za samoprispevek, kateremu obveznost ni bila predpisana s posebno odločbo, pristojnost upravnega organa in glede izterjave obveznosti od zavezanca izterjavo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov, torej v (davčnem) upravnem postopku, kar torej pomeni, da se tudi o vseh tistih vprašanjih, o katerih ni odločeno v aktu o uvedbi samoprispevka (člen 8 ZSam) odloča pred upravnim organom oziroma v upravnem postopku.
Če je na sodbi, ki je izvršilni naslov, sodišče potrdilo njeno pravnomočnost, dolžnikov ugovor, da mu sodba sploh ni bila vročena, ni utemeljen. Če dolžnik meni, da je potrdilo pravnomočnosti neutemeljeno, mora sprožiti postopek v smislu 4. odst. 42. čl. ZIZ. Šele, če bo v postopku za razveljavitev klavzule pravnomočnosti uspel, bo lahko vložil ugovor v smislu 56. čl. ZIZ v zvezi s čl. 55 ZIZ.
Skupnost lastnikov v večstanovanjski hiši je posebna organizacijska oblika lastnikov stanovanj. Če je organizirana in vpisana v sodni register kot pravna oseba, ima sposobnost biti pravdna stranka (1. odst. 77. čl. ZPP/77). Neregistrirani skupnosti stanovalcev pa Stanovanjski zakon ne podeljuje pravdne sposobnosti (2. odst. 77. čl. ZPP/77), zato skupnost lastnikov, ki ni pravna oseba, ne more biti pravdna stranka.
Odločba delovnega in socialnega sodišča, v kateri dolžniku ni naloženo, da upniku povrne plačo in regres, ni primeren izvršilni naslov za prisilno izterjavo plače in regresa.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7. ZD člen 205, 205/2, 207, 205, 205/2, 207.
postopek - narok - načelo kontradiktornosti
Po načelu kontradiktornosti, ki je v prilagojeni obliki v veljavi tudi v zapuščinskem postopku, mora sodišče povabiti prizadete osebe na narok, na katerem lahko podajo svoje izjave, ali pa te podajo pisno, skratka, imeti morajo možnost, da se izrečejo o zadevi.
Če sodišče prve stopnje na podlagi primerjave podpisa tožnika na predlogu za sodno varstvo in na pooblastilu utemeljeno dvomi v verodostojnost pooblastila pooblaščenca, pozove s sklepom pooblaščenca, da v roku 30 dni dostavi pravilno pooblastilo z izjavo tožnika o odobritvi pravnih dejanj pooblaščenca, sicer se šteje, da pooblaščenec ni upravičen za zastopanje.