ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/8, 5, 5/1, 339, 339/8.
pravila pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja
S tem, ko je sodišče oprlo svojo odločitev o začasni odredbi na dejstva, navedena v vlogi, ki je nasprotni stranki ni dalo predhodno v izjavo, je le te vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova razmerja s tretjimi osebami ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ, kateri dolžnik niti ne oporeka, niti na upnikovo zakonito pravico, da svojo zapadlo obveznost izterja potom izvršilnega postopka, četudi ga je dolžnik večkrat obvestil, da ni zmožen plačati. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da bi z upnikom sklenil dogovor o plačilu s cesijo ali asignacijo, temveč navaja le, da je upniku to možnost omenil, kar pa nikakor ni dovolj za spremembo zapadlosti ali načina izpolnitve njegove obveznosti.
Če je tožnik (razstavnik) razstavljene premičnine pripravil za prevoz v tujo državo ima upnik (razstavni upnik) - toženec pravico do dovoljene samopomoči in je v okviru le-te upravičeno premičnine odpeljal.
zamudna sodba - ena izmed predpostavk - izrecen predlog stranke za njeno izdajo
Ker je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo le predlagala, da sodišče o zadevi odloči, ne pa da sodišče o zadevi izda zamudno sodbo, niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče pa je z njeno izdajo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
sklenitev pogodbe - pravna oseba - poslovni delež - razdelitev dobička
S sklepom o privatizaciji način privatizacije pravne osebe na način notranjega odkupa ni bil določen, zato upravičenci iz 12. člena ZPPOLS ne morejo v pravdi zahtevati od Slovenske razvojne družbe d.d..Sklenitve pogodbe o odkupu poslovnih deležev pravne osebe v okviru privatizacije na način notranjega odkupa.
Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka v sporih zaradi motenja posesti stvarne služnosti ni potrebno ocenjevati, ali obstaja možnost uporabe poti kje drugje ali celo možnost uporabe javne poti, saj ta okoliščina v teh sporih ni relevantna.
Vročitev se šteje za veljavno opravljeno tudi, če vročevalec v vročilnici navede razlog, zakaj prejemnik ni podpisal vročilnice, bodisi da je podpis odklonil (3. odst. 149. čl. ZPP, primerjaj še 144. čl. ZPP), ali pa prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati (2. odst. 149. čl. ZPP). Zgolj zaznambo vročevalca "puščeno stranki v roke 12.2. ob 10.10 uri" brez navedbe razloga za manjkajoči podpis prejemnika na povratnici ob povedanem ne more biti dokaz o vročitvi taksnega opomina toženi stranki.
Če dolžnik izkaže, da je preživnino upnikoma redno nakazoval v rokih, določenih v izvršilnem naslovu, izvršba za izterjavo že zapadlih obrokov pa po podatkih sodišča ni bila nikoli predlagana, niso podani razlogi za zavarovanje preživninskih obrokov, ki bodo zapadli v naslednjem letu.
ZOR člen 341, 341/1, 341/1-1, 341, 341/1, 341/1-1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor pobota terjatev
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 5. točki prvega odstavka 341. člena določa, da ne more prenehati s pobotom terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. Terjatev upnice izvira iz zakonitega preživljanja otroka, saj je dolžnik kot oče mladoletne upnice zanjo po izvršilnem naslovu dolžan plačati preživnino, zaradi česar take terjatve ni mogoče pobotati že po samem zakonu. Dolžnikov dolg oz. upničina terjatev ne more prenehati na podlagi uveljavljanega pobota.
Dolžnik v ugovoru trdi, da ga upnik bremeni za storitve, ki po njegovi evidenci niso bile opravljene. Ugovor je s tem delno utemeljil, saj je navedel t.i. negativno dejstvo, da so bile storitve opravljene in da je zato upravičen do plačila po predloženih računih (verodostojnih listinah), bo moral dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dejstva, da storitve niso bile opravljene, ne more dokazati. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu obrazložen. Če obstaja razlika med upnikovo in dolžnikovo evidenco bi dolžnik, glede na natančno specifikacijo blaga v predloženih računih, moral sodišču v zvezi z zatrjevano neuskajenostjo predložiti ustrezen dokaz. Ker tega ni storil, ugovora pa v tem delu ni moč šteti za obrazloženega.
ZPP v 4. odst. 180. čl. ne vsebuje fikcije umika tožbe za primer, ko tožnik sodno takso sicer plača, ne pošlje pa sodišču dokazila o njenem plačilu. Zato sodišče ne more šteti, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če je v od sodišča postavljenem roku dolžno takso za tožbo plačala, ni pa o tem poslala potrdila sodišču.
Tožnik nima pravnega interesa da vloži pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki zaradi ugovora dolžnika v celoti razveljavljen.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZOR člen 154, 154/1, 210, 154, 154/1, 210.
odškodninska odgovornost - obveznica
Tožnica ni dokazala trditve, da so obveznice v toženčevi posesti. Ker tudi ni dokazala, da so bili obveznice vnovčene je bil pravilno zavrnjen tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo denarne vrednosti obveznic.
Tožeča stranka je svoj prvotni zahtevek skrčila na znesek, s katerim je zoper prvo toženko v celoti uspela. Od tedaj dalje je torej njen uspeh zoper prvo toženko 100 %, pa tudi druga toženka in tretji toženec sta imela od tedaj dalje nižje tiste stroške, ki se odmerjajo od vrednosti tožbenega zahtevka (stroški zastopanja, sodne takse). To pa pomeni, da je treba stroške strank, povezane s posameznimi pravdnimi dejanji odmeriti od zneska, ki je v času oprave dejanja predstavljal uspeh stranke v pravdi.