sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikova razmerja s tretjimi osebami ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. čl. ZIZ, kateri dolžnik niti ne oporeka, niti na upnikovo zakonito pravico, da svojo zapadlo obveznost izterja potom izvršilnega postopka, četudi ga je dolžnik večkrat obvestil, da ni zmožen plačati. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da bi z upnikom sklenil dogovor o plačilu s cesijo ali asignacijo, temveč navaja le, da je upniku to možnost omenil, kar pa nikakor ni dovolj za spremembo zapadlosti ali načina izpolnitve njegove obveznosti.
stečajni postopek - izbris dejavnosti iz sodnega registra
V 2. odst. 30. člena ZFPPod je predvideno, da se sme z ugovorom sklep o začetku postopka izbrisa med drugim izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Namen zakonodajalca je bil, da je v zvezi z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Če bi zakonodajalec dopustil možnost, da se isti dan (kot je bilo v konkretnem primeru) vloži ugovor in isti dan tudi predlaga predlog za začetek stečajnega postopka, ne bi v 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL dodal in založen predujem za začetek stečajnega postopka. Zato bi bilo praktično nemogoče v istem dnevu predlagati začetek stečajnega postopka, in založiti predujem za začetek stečajnega postopka, saj ga po 1. odst. 93. člena določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka. S takšnim postopanjem kot se ga je poslužil dolžnik, bi sodišče ne izpeljalo nobenega izbrisa iz sodnega registra po 35. členu ZFPPOD.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri banki, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je banka prejela sklep o izvršbi ni bilo nobenega priliva sredstev.
določitev imetnika stanovanjske pravice - upravičenec do odkupa - vrednost
Do odkupa stanovanja ima pravico imetnik stanovanjske pravice v času uveljavitve Stanovanjskega zakona. Kdor je sam vsaj dve leti živel v ekonomski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, pridobi po njegovi smrti stanovanjsko pravico. Kupnina se določi glede na vrednost stanovanjske točke na 30. dan po vložitvi zahteve za odkup, razen če je razlog, da je prišlo do sklenitve pogodbe kasneje, na strani upravičenca do odkupa.
Zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude, kar pomeni, da pride do teka zamudnih obresti ne glede na morebitno dolžnikovo krivdo za zamudo.
Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.
sklenitev pogodbe - pravna oseba - poslovni delež - razdelitev dobička
S sklepom o privatizaciji način privatizacije pravne osebe na način notranjega odkupa ni bil določen, zato upravičenci iz 12. člena ZPPOLS ne morejo v pravdi zahtevati od Slovenske razvojne družbe d.d..Sklenitve pogodbe o odkupu poslovnih deležev pravne osebe v okviru privatizacije na način notranjega odkupa.
Če je tožnik (razstavnik) razstavljene premičnine pripravil za prevoz v tujo državo ima upnik (razstavni upnik) - toženec pravico do dovoljene samopomoči in je v okviru le-te upravičeno premičnine odpeljal.
Dolžnik v ugovoru trdi, da ga upnik bremeni za storitve, ki po njegovi evidenci niso bile opravljene. Ugovor je s tem delno utemeljil, saj je navedel t.i. negativno dejstvo, da so bile storitve opravljene in da je zato upravičen do plačila po predloženih računih (verodostojnih listinah), bo moral dokazati upnik, saj dolžnik po naravi stvari dejstva, da storitve niso bile opravljene, ne more dokazati. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu obrazložen. Če obstaja razlika med upnikovo in dolžnikovo evidenco bi dolžnik, glede na natančno specifikacijo blaga v predloženih računih, moral sodišču v zvezi z zatrjevano neuskajenostjo predložiti ustrezen dokaz. Ker tega ni storil, ugovora pa v tem delu ni moč šteti za obrazloženega.
Vročitev se šteje za veljavno opravljeno tudi, če vročevalec v vročilnici navede razlog, zakaj prejemnik ni podpisal vročilnice, bodisi da je podpis odklonil (3. odst. 149. čl. ZPP, primerjaj še 144. čl. ZPP), ali pa prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati (2. odst. 149. čl. ZPP). Zgolj zaznambo vročevalca "puščeno stranki v roke 12.2. ob 10.10 uri" brez navedbe razloga za manjkajoči podpis prejemnika na povratnici ob povedanem ne more biti dokaz o vročitvi taksnega opomina toženi stranki.
Ker je tožena stranka sprejela na znanje preložitev naroka za glavno obravnavo na določen dan, določeno uro in kraj, kjer se bo vršila in se je odpovedala tudi pisnemu vabilu, toženi stranki ni bila z nezakonitim postopanjem odvzeta možnost obravnavanja pred sodišče in ne gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM30091
KZ SRS (1977) člen 251, 251/1, 251/3.
kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa - vožnja motornega vozila pod vplivom alkohola - kazenska sankcija
Ob upoštevanju ustaljene sodne prakse pri izrekanju kazni vinjenim voznikom v cestnem prometu, je po oceni pritožbenega sodišča za obravnavano kaznivo dejanje obdolžencu izrečena premila kazen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 62 letno tožnico za posledice poškodb krvnega izliva v desni čelni segment in možganskega edema, krvavitve pod možgansko opno pajčevnico in zloma trtice z angulacijo 90%, zaradi česar je utrpela spremembe osebnosti, ker je sedaj čustveno bledejša, depresivno naravnana in ima probleme s spominom in se ne more ukvarjati več s svojim hobijem - branjem in si ne upa, čeprav je bila pred nezgodo športni ribič, na reko, z ničemer ne najde zadovoljstva in ji vožnja z avtobusom predstavlja vsakokratno stresno situacijo, je odškodnina 2.000.000,00 SIT. Primerna odškodnina za prestani strah pa je 300.000,00 SIT, upoštevajoč dejstvo, da je avtobus speljal še predno je dokončno izstopila, zaradi česar je utrpela intenziven strah dokler ni z glavo zadela ob pločnik in izgubila zavest, ki bi zadostovala tudi, če je tožnica dejanjsko bila v strahu za izzid zdravljenja v času dokler je bila hospitalizirana in na rehabilitaciji, kar je trajalo en mesec in pol.
Tožeča stranka je svoj prvotni zahtevek skrčila na znesek, s katerim je zoper prvo toženko v celoti uspela. Od tedaj dalje je torej njen uspeh zoper prvo toženko 100 %, pa tudi druga toženka in tretji toženec sta imela od tedaj dalje nižje tiste stroške, ki se odmerjajo od vrednosti tožbenega zahtevka (stroški zastopanja, sodne takse). To pa pomeni, da je treba stroške strank, povezane s posameznimi pravdnimi dejanji odmeriti od zneska, ki je v času oprave dejanja predstavljal uspeh stranke v pravdi.
Opustitev plačila takse ima po 3. odst. 497. čl. Zakona o pravdnem postopku za posledico, da se šteje, da je vlagatelj napoved pritožbe umaknil, postopek pa se ne nadaljuje.