sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve dolžnice, da ne poseduje nobenih premičnin na naslovu trgovine niti na kakšni drugi lokaciji, niso pravno upošteven ugovorni razlog, saj se ne nanašajo na dovolitev izvršbe, ampak na opravljanje le-te. Zato za presojo odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi niso pomembne.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ko sodišče na podlagi ugovora dolžnika, za katerega ugotovi, da je utemeljen, razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, mora pri tem navesti tudi pravdno sodišče, saj ta odločitev spada v izrek sklepa.
napoved pritožbe - odločitev o plačilnem nalogu - sodna taksa
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 1. odst. 496. čl. ZPP, ko je obrazložilo sodbo tako, da je navedlo tožbeni zahtevek in dejstva, na katera je tožeča stranka opirala svoj zahtevek. Sklep o izvršbi na podlag verodostojne listine je bil namreč na podlagi ugovora tedaj še dolžnika, razveljavljen na podlagi 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ker se po omenjeni določbi ZIZ-a postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, je sodišče prve stopnje moralo pri odločitvi o glavni stvari uporabiti 3. odst. 436. čl. ZPP.
Ugovorni stroški niso nastali potem, ko bi tožena stranka poravnala terjatev po sklepu o izvršbi, tožeča stranka pa takoj po izpolnitvi (pred vložitvijo ugovora) ne bi umaknila zahtevka, zato tožeča stranka na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP/77 ni dolžna toženi stranki povrniti teh ugovornih stroškov.
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, mora biti obrazložen v smislu določbe 53. člena ZIZ. Dolžnik (glede na vsebino ugovora) izvršbi nasprotuje s trditvijo, da sta se z upnikom izrecno ustno dogovorila, da bo upnik počakal s poplačilom, dokler dolžnik zanj ne bo opravil avtokleparskih in avtoličarskih storitev in tako kompenziral upnikove terjatve. S tem je zatrjeval spremembo načina izpolnitve obveznosti in v dokaz svojih trditev predlagal zaslišanje priče.
utemeljen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je ugovarjal podlagi terjatve - verodostojni listini in uveljavljal zastaranja (pretežnega dela) terjatve; tak ugovor je potrebno šteti za obrazložen (in s tem utemeljen).
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/8, 5, 5/1, 339, 339/8.
pravila pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja
S tem, ko je sodišče oprlo svojo odločitev o začasni odredbi na dejstva, navedena v vlogi, ki je nasprotni stranki ni dalo predhodno v izjavo, je le te vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
Sodišče prve stopnje je glede na dolžnikove navedbe v ugovoru o višini (glavnice) uveljavljane terjatve, ki jo priznava (833.514,80 SIT) in upnikovo potrditev oziroma strinjanje s temi navedbami dolžnika, pravilno ugotovilo, da dolžnik za glavnico 833.514,80 SIT ne izpodbija tim. kondemnatornega dela sklepa o izvršbi (1. tč. izreka).
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo navedb stranke v pripravljalni vlogi, ne gre za bistveno kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Vendar dolžnikova razmerja s tretjimi osebami ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. člena ZIZ, niti na upnikovo pravico, da svojo zapadlo terjatev izterja potom izvršilnega postopka, četudi ga je dolžnik večkrat obvestil, da ni zmožen plačati. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da bi bil z upnikom sklenil dogovor o plačilu s cesijo ali asignacijo, temveč navaja le, da je upniku to možnost omenil, kar pa nikakor ni dovolj za spremembo zapadlosti ali načina izpolnitve njegove obveznosti.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Postopek izvršbe se uvede na predlog upnika (1. odst. 2. člena ZIZ), predhodno (izvensodno) opominjanje na plačilo dolga, pa pri tem ni procesna predpostavka.
Pravica zahtevati plačilo takse je zastarala dne 01.01.1998 (1. odst.
9. člena ZST), pa tudi že po 2. odst. 9. člena ZST dne 23.11.1999 (tj. absolutno) v štirih letih od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (dne 23.11.1995).
stečajni postopek - izbris dejavnosti iz sodnega registra
V 2. odst. 30. člena ZFPPod je predvideno, da se sme z ugovorom sklep o začetku postopka izbrisa med drugim izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Namen zakonodajalca je bil, da je v zvezi z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Če bi zakonodajalec dopustil možnost, da se isti dan (kot je bilo v konkretnem primeru) vloži ugovor in isti dan tudi predlaga predlog za začetek stečajnega postopka, ne bi v 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL dodal in založen predujem za začetek stečajnega postopka. Zato bi bilo praktično nemogoče v istem dnevu predlagati začetek stečajnega postopka, in založiti predujem za začetek stečajnega postopka, saj ga po 1. odst. 93. člena določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka. S takšnim postopanjem kot se ga je poslužil dolžnik, bi sodišče ne izpeljalo nobenega izbrisa iz sodnega registra po 35. členu ZFPPOD.
Navedba, da so bili v teku razgovori (očitno neuspešni, glede na upnikove navedbe v odgovoru na ugovor) o obročnem odplačilu dolga, ni utemeljen ugovorni razlog.
Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Napaka je stvarna tudi v primeru, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana.
Ker tožeča stranka izločitvene pravice ni pravočasno prijavila v stečajnem postopku, bi bilo mogoče zaključiti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Toda, ker je tožena stranka le del zahtevka pripoznala v odgovoru na tožbo, preostali del pa šele tekom pravde, je bilo o stroških postopka odločiti po uspehu v pravdi.