ZGD člen 416, 416/2, 416, 416/2. ZSReg člen 34, 34/1-4, 34, 34/1-4.
vpis v sodni register - deklaratorni vpis - materialnopravne in formalne predpostavke za vpis - samostojnost poslovnih deležev
Po določbi 2.odst. 416.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) ohranijo, v primeru, če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi enega ali več deležev, vsi deleži svojo samostojnost. To pa pomeni, da je s prisilnim predpisom določeno, da ostane pridobljeni delež samostojen. Z odločitvijo sodišča, ki je dovolilo vpis združenega poslovnega deleža, je bilo torej kršeno materialno pravo. Tudi v primeru deklaratornih vpisov mora namreč sodišče prve stopnje preizkusiti, ali ti izpolnjujejo materialno pravne predpostavke.
ZDR člen 90, 90/3, 90, 90/3. ZDSS-1 člen 41, 41/5, 41, 41/5.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - utemeljenost odpovednega razloga - stroški postopka
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove delovno razmerje delavca ne preneha, če delavec ponudbo sprejme. Ker je tožnik upravičen zgolj do izpodbijanja utemeljenosti odpovednega razloga in posledično do odškodnine, določba 5. odstavka 41. člena ZDSS-1, da delodajalec v sporu o prenehanju delovnega razmerja krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, ne pride v poštev.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-2, 177, 177/1, 177/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – pravni pouk – ugovor
Na podlagi napačnega pravnega pouka v tožnikovi izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da ima pravico v osmih dneh od prejema vložiti ugovor, ni mogoče šteti, da mu je tožena stranka omogočila zagovor. Takšnega pravnega pouka namreč ni mogoče šteti kot vabilo na zagovor, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita.
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnikovemu pravnemu razlogovanju pravila o vračunavanju, določenega v 1. odstavku 312. člena ZOR. Vendar pa ugotavlja, da tožeča stranka tekom postopka na prvi stopnji ni trdila, da obvestila dolžnika o vrstnem redu vračunavanja obveznosti v zvezi s plačili zneskov 391.360,62 SIT in 12.396,00 SIT ni prejela v časovnih okvirih, določenih v 1. odstavku 312. člena ZOR.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 82, 105, 105/2, 108, 108/1, 108/4, 82, 105, 105/2, 108, 108/1, 108/4. ZPPreb člen 18, 18/4, 18, 18/4.
nepopolna vloga - vročanje - prebivališče dolžnika - podatki centralnega registra prebivalstva
Upnik je na poziv sodišča pravočasno in pravilno reagiral, saj je ravnal v skladu z zahtevo sodišča in sporočil naslov dolžnika, ki mu ga je posredoval upravni organ. Ker je ravnal z vso potrebno skrbnostjo in v skladu z zakonom, ne more iti v njegovo breme okoliščina, da se uradni podatek o prebivališču dolžnika razlikuje od dolžnikovega dejanskega prebivališča. Upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika tako ni mogoče šteti za nepopolnega. Odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu je napačna, prav tako pa je napačna obrazložitev, da upnik sodišču ni sporočil naslova dolžnikov.
Glede na navedeno procesno situacijo, ko se naslov dolžnikov v centralnem registru prebivalstva razlikuje od njihovega dejanskega prebivališča, bi moralo prvostopno sodišče kot državni organ v skladu s 4. odstavkom 18. člena Zakona o prijavi prebivališča (Ur. l. RS št. 9/2001, ZPPreb) obvestiti pristojni upravni organ, da je pri vročanju sodnega pisanja ugotovilo, da posameznik ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil (glej sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 72/2002 z dne 27.6.2002). V primeru takšnega obvestila pristojni upravni organ uvede na podlagi 1. odstavka 8. člena ZPPreb postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča. Rezultat tega postopka je lahko ugotovitev novega naslova posameznika ali celo izbris posameznika iz centralnega registra prebivalstva (6. in 7. odstavek 8. člena ZPPreb). V primeru, da ta postopek ne bi bil uspešen, pa bi moralo prvostopno sodišče preučiti možnosti za postavitev začasnega zastopnika v smislu 82. člena ZPP in upnika na to opozoriti.
ZOdv člen 2a, 34a, 34e, 34f, 2a, 34a, 34e, 34f. ZPP člen 87, 87/3, 87, 87/3.
zastopanje - pooblaščenec - tuj odvetnik
V skladu s 3. odstavkom 87. člena ZPP je v postopku pred višjim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik (slovenski oziroma tuj odvetnik ob izpolnjevanju pogojev predpisanih v ZOdv-A) ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
Po 2. odstavku 34.c člena ZOdv-A bi moral torej pooblaščenec pritožnice v postopku zastopanja pred višjim sodiščem sodelovati z odvetnikom, ki ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom odvetnik (primerjaj 34.a člen ZOdv-A).
ZUN člen 50, 50, 50. ZVO člen 5, 5/3, 17, 17/1, 21, 22, 5, 5/3, 17, 17/1, 21, 22. KZ člen 333, 333. ZRud člen 11, 13, 11, 13.
obremenjevanje in uničevanje okolja in prostora
Med kršitvijo predpisov (izkop mineralnih snovi brez lokacijskega dovoljenja in koncesije za izkoriščanje) in čezmerno rabo, ter nastalo posledico mora obstajati vzročna zveza. V kolikor so se mineralne snovi izkoriščale pred očitanim obdobjem je potrebno ugotoviti, ali je prišlo do devastacije okolja že pred očitanim obdobjem oziroma šele v očitanem obdobju.
ZPP člen 205, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1-3, 208, 208/1.
prenehanje pravne osebe - prekinitev in nadaljevanje postopka - odgovornost delničarjev izbrisane delniške družbe
Zmotna je pritožnikova trditev, da se postopek lahko nadaljuje šele potem, ko ga pravni naslednik izbrisane družbe prevzame. Glede na določilo 1.odst. 208.čl. ZPP se namreč postopek nadaljuje tudi, ko sodnik pravnega naslednika pravne osebe povabi, da naj to stori. Konkretno pa se to zgodi s tem, ko se pravnemu nasledniku vroči sklep o nadaljevanju postopka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
S samovoljnim koriščenjem letnega dopusta je tožnica kršila eno izmed temeljnih obveznosti delavca v delovnem razmerju, to je obveznost, da je dolžna vestno opravljati delo na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi v času in kraju, ki sta določena za izvajanje dela upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Njeno ravnanje je tožena stranka utemeljeno štelo za hujšo kršitev pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja in ji zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – varno opravljanje dela
Ker tožeča stranka svojega dela ni opravila na varen način oziroma ker je opustila potrebno skrbnost in pazljivost (ter tako povzročila kratki stik, ki je okvaril module tožene stranke), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljena.
tuja pravna oseba kot tožena stranka - stečaj - pravne posledice tuje sodne odločbe - priznanje tuje sodne odločbe
Sodišču prve stopnje je bil posredovan preveden sklep o začetku stečajnega postopka nad toženo stranko. Ker pa ta sklep predstavlja tujo sodno odločbo, njegove pravne posledice ne nastopijo samodejno, temveč šele s priznanjem.
predlog tretjega za odlog izvršbe - pogoji za odlog
Tretja udeleženka v obravnavanem primeru ni izpolnila že temeljnega pogoja za odlog izvršbe, saj ni vložila niti ugovora tretjega niti tožbe za nedopustnost izvršbe.
Iz izreka sodbe izhaja, da tožeči stranki nista določeni kot solidarna upnika (406. člen Obligacijskega zakonika - OZ), zato ima upnica v izvršilnem postopku, glede na to, da je terjatev deljiva, izvršilni naslov le za izterjavo polovice zahtevanega zneska.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - rok
ZDR ne določa roka, v katerem mora priti do ponovnih kršitev delovnih obveznosti, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita. Pri oceni primernosti tega roka je pomembna kontinuiteta in povezanost kršitev oziroma, ali je delavec popravil odnos do dela in delovnih obveznosti. Predhodnega pisnega opozorila ne bi bilo mogoče upoštevati, če bi do ponovne kršitve preteklo nesorazmerno veliko časa in če bi delavec v vmesnem obdobju zgledno izpolnjeval delovne obveznosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - zagovor
Tožena stranka tožnice pred vročitvijo pisne ocene o poskusnem delu in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni povabila na zagovor niti se ni sklicevala na okoliščine, ki bi lahko zagovor izključile. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
ZPP člen 318, 318. ZDSS-1 člen 28, 28/1, 28, 28/1.
narok za glavno obravnavo - zamudna sodba
Če toženec ne pristopi na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, sodišče izda zamudno sodbo po 1. odstavku 28. člena ZDSS-1, pri tem pa odgovora na tožbo, če ga je tožena stranka podala, ne sme upoštevati. Ravnati mora, kot da toženec ni odgovoril na tožbo. Sodišče v tem primeru le preveri, ali obstajajo pogoji po 318. členu ZPP, ne sme pa preverjati, ali so glede na navedbe iz odgovora na tožbo trditve v tožbi prepričljive in ali verjetno izkazujejo utemeljenost zahtevka.
odpravnina – odpoklic direktorja – utemeljen razlog
Ker je bil tožnik odpoklican s funkcije direktorja brez utemeljenega razloga, je upravičen do odpravnine v višini , določeni z 3. odst. 449. čl. ZGD, torej v višini 6-kratnika plače, ki jo je prejemal v zadnjih 12-ih mesecih.
krivdna odgovornost - izključitev protipravnosti - stiska - pes v obori - pokončanje psa
Prisotnost psa v obori, kjer se nahaja več košut, ki je pred tem pokončal eno od živali in se človeka, ki je posredoval, ni ustrašil, ampak je žival v njegovi prisotnosti napadel in ubil, pomeni stvarno, resnično in zelo konkretno nevarnost.
nastanek taksne obveznosti - kasneje sklenjena sodna poravnava
Zakon o sodnih taksah določa taksno obveznost med drugim tudi za vloge strank, in sicer ta nastane takrat, ko se vloga izroči. V predmetni zadevi je tožena stranka takšno vlogo sodišču izročila, ko je vložila pritožbo zoper sodbo.