začasna nesposobnost za delo – odprava upravnega akta – spor polne jurisdikcije
Ker je sodišče prve stopnje delno odpravilo izpodbijane odločbe imenovanega zdravnika, je utemeljeno določilo dan začetka začasne nesposobnosti za delo. S tem je s sodbo nadomestilo upravni akt in nadaljnje upravno odločanje ni več potrebno.
Prva tožena stranka je samostojni pravni subjekt, njen delničar pa po zakonu nima upravičenj, da v njenem imenu uveljavlja njene zahteve v pravdi. Zmotno je namreč stališče tožeče stranke, da pridobi vsak, ki uveljavlja ničnost določenega pravnega posla, na tej podlagi uveljavljati kondikcijske zahtevke oz. nične pogodbe med drugimi. Tožeča stranka ne nastopa kot varuh javnega interesa, pač pa kot zaščitnik interesov družbe, katere delničar je. Te interese pa praviloma uresničuje v družbi. Tožbo z zahtevkom zaradi oškodovanja premoženja gospodarske družbe pa lahko vloži samo gospodarska družba. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka nima procesne legitimacije za tožbo z dajatvenim zahtevkom, kakršnega uveljavlja, zato tudi ne more biti pravdna stranka.
Pred ponovno odločitvijo pritožbeno sodišče tudi opozarja, da nobeno od določil materialnih določb prvih šestih odstavkov 46. člena ZVCP-1 ne opisuje storitve prekrška z odvzemom prednosti v križišču, ko voznik iz stranske zapelje v desno na prednostno cesto in iz te smeri pripelje soudeleženec v prometni nesreči, saj v primeru, če oba takšna voznika vozil v cestnem prometu vozita po svojih voznih pasovih, do prometne nesreče sploh ne more priti, v kolikor pa kdorkoli od navedenih dveh voznikov zapelje čez sredino vozišča na nasprotni vozni pas in pride do prometne nesreče, je razlog zanjo v takšni vožnji čez sredino vozišča, kar nima nikakršne zveze z odvzemom prednosti v križišču in gre v tem primeru za prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1. V obravnavanem primeru to pomeni, da če je obd. pri zavijanju v križišču pri vožnji v desno zapeljal čez sredino cestišča in je do trčenja prišlo na nasprotnem voznem pasu, se mu lahko očita le prekršek po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1 in ne prekrška z odvzemom prednosti v križišču, v kolikor pa je do trčenja prišlo na njegovem desnem voznem pasu, ko je s stranske zavil na prednostno cesto v desno, bi se obd. lahko očitala le storitev prekrška po sedmem v zvezi s petim odstavkom 116. člena ZVCP-1 (ob subjektivnem delu dejanskega stanja, da se je glede na okoliščine in osebne lastnosti vsaj moral in mogel zavedati, da bo soudeleženec v prometni nezgodi z njegove desne strani po prednostni cesti pripeljal po nasprotnem, levem voznem pasu).
ukinitev preživnine za razvezanega zakonca - preživninska obveznost otrok do staršev - pridobitev premoženja - spremenjene razmere
Toženka je pridobila možnost, da si s sredstvi od prodane nepremičnine, zagotovi npr. z nakupom manjše stanovanjske enote socialno varnost, uredi stanovanjsko vprašanje, a je ni izkoristila, to pa ne more biti breme razvezanega zakonca, ne gre več za nepreskrbljenega zakonca v smislu 81.čl. ZZZDR.
ZOR člen 154, 154/1, 173, 154, 154/1, 173. ZPP člen 341, 341.
nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - pravilna uporaba materialnega prava
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in presojalo odgovornost tožene stranke po pravilih o objektivni odgovornosti. Res se je sodna praksa večkrat postavila na stališče, da so spolzka tla nevarna stvar, vendar iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnica padla, ko je stopila na oljni madež, premera 15 cm. Vzrok padcu torej niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež.
ZOR člen 749, 762, 762/2, 749, 762, 762/2. ZPP člen 341, 341.
pooblastilo odvetniku - mandatno razmerje - dogovor o plačilu odvetniških storitev - predčasno prenehanje pooblastilnega razmerja - sorazmerno plačilo
Ker se je prvostopno sodišče postavilo na napačno materialnopravno izhodišče, da je dogovor o plačilu samostojen posel in ni odvisen od obstoja pooblastilnega razmerja, ni ugotavljalo, kakšno naj bo sorazmerno plačilo.
Že iz samega opisa obravnavanih kaznivih dejanj goljufije namreč izhaja, da oškodovani ni le oškodovanec, torej oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem prekršena oziroma ogrožena njena osebna oziroma premoženjska pravica, temveč tudi tako imenovana "kronska" priča.
Če sodišče prve stopnje v izreku obsodilne sodbe ugotovi višino škode, ki jo tudi povzame v posebnem pogoju v pogojni obsodbi, oškodovanca pa s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, gre za nasprotje med samimi odločbami v izreku kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
nepremičnina v etažni lastnini – skupni deli nepremičnine v etažni lastnini – prepoved zahtevka za delitev solastnine na skupnih delih
Kotlovnica v izmeri 5,1 m2 je skupni del nepremičnine v etažni lastnini, ki lahko postane del posameznega dela v etažni lastnini le na podlagi sporazuma etažnih lastnikov. Stvarnopravni zakonik pa v 5. odstavku 105. člena izrecno določa, da nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.
stranska kazen - izgon tujca iz države - izrekanje stranske kazni ob pogojni obsodbi
Določba 4. odstavka 51. člena KZ pooblašča sodišče, da sme v pogojni obsodbi poleg glavne kazni določiti še stransko kazen, za katero sme tudi izreči, da se izvrši. Iz omenjene določbe tako izhaja, da se stranska kazen izreka ob pogojni obsodbi na poseben način, ki je v tem, da se glavna in stranska kazen določata vedno skupaj in šele nato se izreče, ali se odloži izvršitev obeh kazni ali pa samo glavne kazni.
Obstoj nevarnosti, da bi obtoženec ponovil kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije, pa je za izrek oziroma določitev stranske kazni izgona tujca iz države povsem irelevanten.
priposestvovanje stvarne služnosti – potek priposestvovalne dobe – zavest lastnika služeče stvari o izvrševanju služnosti – dokazno breme
Lastnik služne stvari mora zaznati izvrševanje sporne služnosti, da se lahko šteje skladno z določbami 1. odstavka 54. člena ZTLR, da izvrševanju služnosti ni nasprotoval, ter je dokazno breme o tem, da naj bi toženka vedela za sporno vodovodno napeljavo v konkretnem primeru na strani tožeče stranke, ki zatrjuje priposestvovanje.
menična golica (blanket) - lice in hrbtna stran menice - podpis meničnega zavezanca
Zakon o menici ne pozna pojmov meničnega dela in talona kot delov menične golice. Uporablja le pojem lice menice (na primer 1. odst. 24. čl., 3. odst. 30. člena)in tudi ne obvezuje strank, da uporabijo menične obrazce. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravno zmotno presodilo, da podpisa prvega in drugega toženca na licu menice le teh ne zavezujejo kot menična zavezanca zgolj zato, ker so podpisi dani na t. i. talonu.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - obličnost – dogovor dveh strank – oporoka – nagib v oporoki
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dogovor dveh strank, ne pa, kot v obravnavani zadevi, izjava volje zgolj oporočiteljice. Iz oporoke je sicer razvidno, da je zapustnica ob sestavi sodne oporoke navedla, da po svoji smrti zapušča vse svoje premoženje oporočnemu dediču, ki zanjo skrbi, vendar zgolj navedba nagiba ne pomeni, da je v obravnavani zadevi šlo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju in ne za oporoko.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 375, 375/1, 390, 375, 375/1, 390, 375, 375/1, 390.
dovoljenost pritožbe - obseg dovoljene pritožbe - odločba o pritožbi
Če obsojeni obdolženec v pritožbi zoper krivdorek pledira na spremembo oprostilnega dela iste sodbe, v katerem je on oškodovanec, pa državni tožilec prostoreka sploh ni izpodbijal in je ta postal pravnomočen, se takšne pritožbene navedbe štejejo kot brezpredmetne. Zato o tem delu pritožbe ni potrebno izdati sklepa o zavrženju nedovoljene pritožbe.
diskriminacija – neizbrani kandidat – druga osebna okoliščina – odškodnina
Ker tožnica ni bila izbrana na prosto delovno mesto zaradi prejetih anonimnih klicev in elektronske pošte, ki so se nanašali na njeno nesposobnosti (zaradi diskriminacije na podlagi drugih osebnih okoliščin), ji je dolžna tožena stranka povrniti škodo, ki jo je utrpela, to je škodo v višini plač, ki bi jih prejela, če bi bila na prosto delovno mesto izbrana.
Če kandidat oz. delavec v primeru spora za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 3. odstavka 6. člena ZDR, je po 4. odstavku 6. člena ZDR dokazno breme, da različno obravnavo opravičujeta vrsta in narava dela, na strani delodajalca. 3. odstavek 6. člena ZDR sicer med okoliščinami, v zvezi s katerimi je prepovedana tako neposredna kot tudi posredna diskriminacija, ne omenja "drugih osebnih okoliščin" iz 1. odstavka 6. člena ZDR, v katerem so izrecno naštete okoliščine, zaradi katerih delodajalec iskalca zaposlitve oz. delavca v času trajanja delovnega razmerja ne sme postavljati v neenakopraven položaj (barva kože, politično prepričanje, članstvo v sindikatu, socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, druge osebne okoliščine). Navedeno pravilo o dokaznem bremenu velja tudi za okoliščine, ki jih 3. odstavek 6. člena ZDR direktno ne omenja. Nobenega razloga ni, da bi prevalitev dokaznega bremena na delodajalca veljala le v primeru določenih vrst nedovoljene diskriminacije.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da v postopku izbire kandidata ni ravnala diskriminatorno do tožnice, ki je v postopku zatrjevala, da jo je tožena stranka postavila v neenakopraven položaj napram drugim kandidatom zato, ker je v zvezi z njeno neizbiro upoštevala anonimne telefonske klice in elektronsko pošto, kjer se ji je očitala nesposobnost, nepoštenost oz. goljufivost in nevestnost. Očitanje nepoštenosti in goljufivosti, pa tudi nesposobnosti in nevestnosti (kar povzroči, da iskalec zaposlitve ni izbran na razpisano prosto delovno mesto), je mogoče uvrstiti med druge osebne okoliščine, zaradi katerih je diskriminacija prepovedana. Smisel prepovedi diskriminacije je v zagotavljanju enake obravnave in enakih možnosti, razen v primeru, če različno obravnavanje opravičujejo vrsta in narava dela.
ničnost dogovora o prevzemu delavcev - sodno varstvo
Sodno varstvo zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu (člen 83/2 ZTPDR). Delavec pravnomočnosti takšnega sklepa ne more obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema, ki je podlaga za izdajo navedenega sklepa. Pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in prejšnjega ZDR je bilo zagotovljeno v okviru postopka varstva pravic iz V. poglavja ZTPDR, pri čemer je šlo za asociativna in ne pogodbena delovna razmerja. Pogodbeno delovno razmerje je uvedel šele novi ZDR, zato tudi instituti obligacijskega prava v takšnem primeru ne pridejo v poštev. Njihova uporaba bi izničila kogentne in specialne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
ZDR člen 131, 131/4, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZPPSL člen 37, 37/1, 61, 63.
regres za letni dopust – zapadlost – prisilna poravnava
Tožnik je sicer na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imel pravico do regresa za letni dopust, vendar višina njegove terjatev iz tega naslova še ni bila znana (saj ne bi bil upravičen do celotnega regresa za letni dopust, v kolikor bi mu delovno razmerje prenehalo pred 1. 7., ampak le so sorazmernega dela). Zaradi tega te terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče šteti za dospelo, da bi jo bila tožena stranka dolžna plačati le pod pogoji prisilne poravnave, ampak jo je dolžna plačati v celoti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku določila odpovedni rok, je nezakonita, saj ni mogoče šteti, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do odpovednega roka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - koncesijska pogodba
Ker je tožena stranka na podlagi sklenjenih koncesijskih pogodb poslovala skoraj celo desetletje, ni mogoče govoriti o začasnosti njene temeljne dejavnosti, ki bi utemeljevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico. Pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena brez utemeljenega razloga, pa se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.