Zahtevek na podlagi 29. člena ZJSRS temelji na določbi 190. člena OZ. Bistven za odločitev v obravnavani pravdi je odgovor na vprašanje, ali sta imela toženkina otroka v spornem obdobju pravico do nadomestila preživnine ali ne. Iz predloženih upravnih odločb je razvidno, da je o tem - za obravnavano zadevo predhodnem - vprašanju že pravnomočno odločeno. Odločilno je, da iz pravnomočne odločbe matičnega organa izhaja, da toženkina otroka v spornem obdobju nista (več) imela pravice do nadomestila preživnine. Na to pravnomočno rešitev predhodnega vprašanja je pravdno sodišče vezano. Zneske, ki jih zahteva tožnik, je torej toženka prejela na pravni podlagi, ki je kasneje odpadla, zato jih mora vrniti (29. člen ZJSRS in 190. člen OZ).
Prva tožena stranka je samostojni pravni subjekt, njen delničar pa po zakonu nima upravičenj, da v njenem imenu uveljavlja njene zahteve v pravdi. Zmotno je namreč stališče tožeče stranke, da pridobi vsak, ki uveljavlja ničnost določenega pravnega posla, na tej podlagi uveljavljati kondikcijske zahtevke oz. nične pogodbe med drugimi. Tožeča stranka ne nastopa kot varuh javnega interesa, pač pa kot zaščitnik interesov družbe, katere delničar je. Te interese pa praviloma uresničuje v družbi. Tožbo z zahtevkom zaradi oškodovanja premoženja gospodarske družbe pa lahko vloži samo gospodarska družba. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka nima procesne legitimacije za tožbo z dajatvenim zahtevkom, kakršnega uveljavlja, zato tudi ne more biti pravdna stranka.
ZOR člen 502, 502/2, 505, 505/1, 502, 502/2, 505, 505/1. ZVPot člen 1, 1/1, 1/11, 19, 1, 1/1, 1/11, 19.
garancija za brezhibno delovanje stvari
Določba 19. člena ZVPot je kogentne narave, vendar pa njena kogentnost ni določena v takšnem smislu kot to v pritožbi razloguje tožeča stranka. Pogodbenima strankama onemogoča le, da se ob sklenitvi dogovora o garanciji za brezhibno delovanje stvari glede stroškov zamenjave ali popravila stvari dogovorita drugače kot predpisuje 19. člen ZVPot, zlasti ne v škodo kupca. Njen pomen pa ni v tem, da garancijski upravičenec potem, ko je obveznost proizvajalca iz garancijske pogodbe že nastala in zapadla, s to pravico ne more razpolagati po svoji volji. Drugačnega zaključka ne terja niti določba 11. odst. 1. člena ZVPot, v kateri je določeno, da pravic, ki pripadajo potrošniku po tem zakonu, s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. Iz 1. odst. 1. člena ZVPot namreč izhaja, da se določbe ZVPot nanašajo le na pravice potrošnikov pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij, torej le na določanje pogodbenih pogojev ob sklepanju prodajne ali podobne pogodbe. Ne nanašajo pa se na kasnejše dogovore med proizvajalci in kupci. Pravica, ki jo kupcu zagotavlja 19. člen ZVPot je zato v tem, da si proizvajalec ob sklepanju garancijske pogodbe ne more izgovoriti drugačnega dogovora o povrnitvi stroškov zamenjave ali poprave stvari kot to predpisuje 19. člen ZVPot. Ne predpisuje pa ravnanja strank glede pravic, ki so na podlagi prodajne in garancijske pogodbe že nastale, zaradi česar se tudi določba 11. člena 1. odst. ZVPot na ta ravnanja strank ne nanaša. Po presoji pritožbenega sodišča lahko stranke s že zapadlim zahtevkom iz garancijske pogodbe razpolagajo, obveznost prodajalca oziroma proizvajalca iz garancijske pogodbe pa lahko preneha tudi na podlagi odpovedi kupca tej pravici v okviru poravnave ali pa z odpustom dolga.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - obličnost – dogovor dveh strank – oporoka – nagib v oporoki
Pogodba o dosmrtnem preživljanju je dogovor dveh strank, ne pa, kot v obravnavani zadevi, izjava volje zgolj oporočiteljice. Iz oporoke je sicer razvidno, da je zapustnica ob sestavi sodne oporoke navedla, da po svoji smrti zapušča vse svoje premoženje oporočnemu dediču, ki zanjo skrbi, vendar zgolj navedba nagiba ne pomeni, da je v obravnavani zadevi šlo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju in ne za oporoko.
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 375, 375/1, 390, 375, 375/1, 390, 375, 375/1, 390.
dovoljenost pritožbe - obseg dovoljene pritožbe - odločba o pritožbi
Če obsojeni obdolženec v pritožbi zoper krivdorek pledira na spremembo oprostilnega dela iste sodbe, v katerem je on oškodovanec, pa državni tožilec prostoreka sploh ni izpodbijal in je ta postal pravnomočen, se takšne pritožbene navedbe štejejo kot brezpredmetne. Zato o tem delu pritožbe ni potrebno izdati sklepa o zavrženju nedovoljene pritožbe.
priposestvovanje stvarne služnosti – potek priposestvovalne dobe – zavest lastnika služeče stvari o izvrševanju služnosti – dokazno breme
Lastnik služne stvari mora zaznati izvrševanje sporne služnosti, da se lahko šteje skladno z določbami 1. odstavka 54. člena ZTLR, da izvrševanju služnosti ni nasprotoval, ter je dokazno breme o tem, da naj bi toženka vedela za sporno vodovodno napeljavo v konkretnem primeru na strani tožeče stranke, ki zatrjuje priposestvovanje.
ukinitev preživnine za razvezanega zakonca - preživninska obveznost otrok do staršev - pridobitev premoženja - spremenjene razmere
Toženka je pridobila možnost, da si s sredstvi od prodane nepremičnine, zagotovi npr. z nakupom manjše stanovanjske enote socialno varnost, uredi stanovanjsko vprašanje, a je ni izkoristila, to pa ne more biti breme razvezanega zakonca, ne gre več za nepreskrbljenega zakonca v smislu 81.čl. ZZZDR.
Že iz samega opisa obravnavanih kaznivih dejanj goljufije namreč izhaja, da oškodovani ni le oškodovanec, torej oseba, ki ji je bila s kaznivim dejanjem prekršena oziroma ogrožena njena osebna oziroma premoženjska pravica, temveč tudi tako imenovana "kronska" priča.
ZOR člen 749, 762, 762/2, 749, 762, 762/2. ZPP člen 341, 341.
pooblastilo odvetniku - mandatno razmerje - dogovor o plačilu odvetniških storitev - predčasno prenehanje pooblastilnega razmerja - sorazmerno plačilo
Ker se je prvostopno sodišče postavilo na napačno materialnopravno izhodišče, da je dogovor o plačilu samostojen posel in ni odvisen od obstoja pooblastilnega razmerja, ni ugotavljalo, kakšno naj bo sorazmerno plačilo.
Če sodišče prve stopnje v izreku obsodilne sodbe ugotovi višino škode, ki jo tudi povzame v posebnem pogoju v pogojni obsodbi, oškodovanca pa s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo, gre za nasprotje med samimi odločbami v izreku kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP.
nepremičnina v etažni lastnini – skupni deli nepremičnine v etažni lastnini – prepoved zahtevka za delitev solastnine na skupnih delih
Kotlovnica v izmeri 5,1 m2 je skupni del nepremičnine v etažni lastnini, ki lahko postane del posameznega dela v etažni lastnini le na podlagi sporazuma etažnih lastnikov. Stvarnopravni zakonik pa v 5. odstavku 105. člena izrecno določa, da nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih.
ZOR člen 154, 154/1, 173, 154, 154/1, 173. ZPP člen 341, 341.
nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - pravilna uporaba materialnega prava
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in presojalo odgovornost tožene stranke po pravilih o objektivni odgovornosti. Res se je sodna praksa večkrat postavila na stališče, da so spolzka tla nevarna stvar, vendar iz razlogov sodbe izhaja, da je tožnica padla, ko je stopila na oljni madež, premera 15 cm. Vzrok padcu torej niso bila tla sama po sebi, ampak dejstvo, da je bil na tleh oljni madež.
menična golica (blanket) - lice in hrbtna stran menice - podpis meničnega zavezanca
Zakon o menici ne pozna pojmov meničnega dela in talona kot delov menične golice. Uporablja le pojem lice menice (na primer 1. odst. 24. čl., 3. odst. 30. člena)in tudi ne obvezuje strank, da uporabijo menične obrazce. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravno zmotno presodilo, da podpisa prvega in drugega toženca na licu menice le teh ne zavezujejo kot menična zavezanca zgolj zato, ker so podpisi dani na t. i. talonu.
stranska kazen - izgon tujca iz države - izrekanje stranske kazni ob pogojni obsodbi
Določba 4. odstavka 51. člena KZ pooblašča sodišče, da sme v pogojni obsodbi poleg glavne kazni določiti še stransko kazen, za katero sme tudi izreči, da se izvrši. Iz omenjene določbe tako izhaja, da se stranska kazen izreka ob pogojni obsodbi na poseben način, ki je v tem, da se glavna in stranska kazen določata vedno skupaj in šele nato se izreče, ali se odloži izvršitev obeh kazni ali pa samo glavne kazni.
Obstoj nevarnosti, da bi obtoženec ponovil kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije, pa je za izrek oziroma določitev stranske kazni izgona tujca iz države povsem irelevanten.
diskriminacija – neizbrani kandidat – druga osebna okoliščina – odškodnina
Ker tožnica ni bila izbrana na prosto delovno mesto zaradi prejetih anonimnih klicev in elektronske pošte, ki so se nanašali na njeno nesposobnosti (zaradi diskriminacije na podlagi drugih osebnih okoliščin), ji je dolžna tožena stranka povrniti škodo, ki jo je utrpela, to je škodo v višini plač, ki bi jih prejela, če bi bila na prosto delovno mesto izbrana.
ZDR člen 131, 131/4, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZPPSL člen 37, 37/1, 61, 63.
regres za letni dopust – zapadlost – prisilna poravnava
Tožnik je sicer na dan uvedbe postopka prisilne poravnave imel pravico do regresa za letni dopust, vendar višina njegove terjatev iz tega naslova še ni bila znana (saj ne bi bil upravičen do celotnega regresa za letni dopust, v kolikor bi mu delovno razmerje prenehalo pred 1. 7., ampak le so sorazmernega dela). Zaradi tega te terjatve na dan uvedbe postopka prisilne poravnave ni mogoče šteti za dospelo, da bi jo bila tožena stranka dolžna plačati le pod pogoji prisilne poravnave, ampak jo je dolžna plačati v celoti.
ničnost dogovora o prevzemu delavcev - sodno varstvo
Sodno varstvo zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja in o razporeditvi k drugemu delodajalcu je dopustno le v primeru pravočasne predhodno izkoriščene notranje poti, to je pravočasnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu (člen 83/2 ZTPDR). Delavec pravnomočnosti takšnega sklepa ne more obiti z uveljavljanjem ničnosti dogovora med dvema delodajalcema, ki je podlaga za izdajo navedenega sklepa. Pravno varstvo delavcev v času veljavnosti ZTPDR in prejšnjega ZDR je bilo zagotovljeno v okviru postopka varstva pravic iz V. poglavja ZTPDR, pri čemer je šlo za asociativna in ne pogodbena delovna razmerja. Pogodbeno delovno razmerje je uvedel šele novi ZDR, zato tudi instituti obligacijskega prava v takšnem primeru ne pridejo v poštev. Njihova uporaba bi izničila kogentne in specialne določbe ZTPDR o postopkih varstva pravic in sodnem varstvu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – odpovedni rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku določila odpovedni rok, je nezakonita, saj ni mogoče šteti, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni bilo mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do odpovednega roka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - koncesijska pogodba
Ker je tožena stranka na podlagi sklenjenih koncesijskih pogodb poslovala skoraj celo desetletje, ni mogoče govoriti o začasnosti njene temeljne dejavnosti, ki bi utemeljevala sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico. Pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena brez utemeljenega razloga, pa se šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Če kandidat oz. delavec v primeru spora za plačilo odškodnine zaradi diskriminacije navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi okoliščin iz 3. odstavka 6. člena ZDR, je po 4. odstavku 6. člena ZDR dokazno breme, da različno obravnavo opravičujeta vrsta in narava dela, na strani delodajalca. 3. odstavek 6. člena ZDR sicer med okoliščinami, v zvezi s katerimi je prepovedana tako neposredna kot tudi posredna diskriminacija, ne omenja "drugih osebnih okoliščin" iz 1. odstavka 6. člena ZDR, v katerem so izrecno naštete okoliščine, zaradi katerih delodajalec iskalca zaposlitve oz. delavca v času trajanja delovnega razmerja ne sme postavljati v neenakopraven položaj (barva kože, politično prepričanje, članstvo v sindikatu, socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, druge osebne okoliščine). Navedeno pravilo o dokaznem bremenu velja tudi za okoliščine, ki jih 3. odstavek 6. člena ZDR direktno ne omenja. Nobenega razloga ni, da bi prevalitev dokaznega bremena na delodajalca veljala le v primeru določenih vrst nedovoljene diskriminacije.
Tožena stranka ni uspela dokazati, da v postopku izbire kandidata ni ravnala diskriminatorno do tožnice, ki je v postopku zatrjevala, da jo je tožena stranka postavila v neenakopraven položaj napram drugim kandidatom zato, ker je v zvezi z njeno neizbiro upoštevala anonimne telefonske klice in elektronsko pošto, kjer se ji je očitala nesposobnost, nepoštenost oz. goljufivost in nevestnost. Očitanje nepoštenosti in goljufivosti, pa tudi nesposobnosti in nevestnosti (kar povzroči, da iskalec zaposlitve ni izbran na razpisano prosto delovno mesto), je mogoče uvrstiti med druge osebne okoliščine, zaradi katerih je diskriminacija prepovedana. Smisel prepovedi diskriminacije je v zagotavljanju enake obravnave in enakih možnosti, razen v primeru, če različno obravnavanje opravičujejo vrsta in narava dela.