ZVPot člen 52, 52/2, 52/4, 55, 55/3, 52, 52/2, 52/4, 55, 55/3. OZ člen 70, 587, 70, 587.
leasing pogodba - prodaja na obroke
Če sta se stranki dogovorili, da bo vozilo prešlo v toženčevo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino, je potrebno uporabiti določbe ZVPot o prodaji na obroke (56. člen ZVPot v zvezi s 2. in 3. odst. 1 člena ZVPot). Te določbe pa so kogentne narave, in sicer v smislu, da jih pogodbene stranke z drugačnim dogovorom ne morejo spremeniti v škodo kupca. Po določbi 3. odst. 55. člena ZVPot so določila pogodbe o prodaji na obroke, ki bi bila za potrošnika manj ugodna od določb tega poglavja, razen določil o lastninskem pridržku, nična. V 52. členu ZVPot je določeno, v katerih primerih lahko prodajalec zahteva od kupca plačilo vseh tudi še nezapadlih obrokov kupnine. Tako lahko po 4. odst. tega člena prodajalec, tudi če ne odstopi od pogodbe, zahteva od potrošnika, da plača ves ostanek kupnine, če mu pred tem pusti dodaten petnajstdnevni rok, vendar pa lahko to stori, le če pride potrošnik v zamudo z najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj osmino kupnine (2. odst. 52. člena ZVPot).
Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da je za pogodbo o finančnem leasingu (v splošnem) značilno, da leasingodajalec ne prevzame tveganja glede izročitve predmeta leasinga ter da zato tudi v konkretni zadevi terjatev tožeče stranke in veljavnost pogodbe ni odvisna od dejstva, ali je bilo vozilo tožencu izročeno. Leasing pogodbe imajo namreč med drugim tudi pravno naravo zakupne pogodbe, katere bistvena sestavina je tudi izročitev predmeta zakupa v rabo zakupniku (587. člen OZ). Zato je lahko zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretni zadevi terjatev tožeče stranke in veljavnost pogodbe ni odvisna od dejstva, ali je bilo vozilo tožencu izročeno, pravilen le, če se ugotovi, da sta se stranki tudi pri sklepanju predmetne leasing pogodbe izrecno dogovorili, da tožeča stranka za dobavo vozila ne odgovarja oziroma da toženec zaradi neizročitve vozila plačila svojih obveznosti ni oproščen.
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala očitanega ravnanja, to je, da naj bi tožnik izvrševal nekatere aktivnosti v zvezi z organiziranjem prodaje delnic med delovnim časom in tako motil delovni proces ter naklepoma oz. iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji
ZDR v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnih razlogov ne določa nobenih kriterijev, po katerih mora delodajalec izbrati delavca, kateremu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je na istem delovnem mestu več izvajalcev. Predmet sodne presoje je le vprašanje, ali je bilo dejansko delo pod pogoji pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga, ne pa tudi izbira delavca izmed več izvajalcev.
V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote), ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Če bi veljala tožba za umaknjeno, bi odpadli njeni učinki, smisel spremembe navedbe tožene stranke pa je ravno v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi.
prevozna pogodba - odgovornost prevoznika - izguba in poškodba pošiljke - obveznosti pošiljatelja - poslovna odškodninska odgovornost - odpadel prevoz - cena "a forfait"
Med pravdnima strankama je bila namreč sklenjena prevozna pogodba, po kateri prevoznik odgovarja za morebitno izgubo ali poškodbo pošiljke v času od njenega prevzema do izročitve, razen, če je posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti. Tudi ugovor, ki se nanaša na odpadel prevoz ima odškodninsko pravno podlago. To pomeni, da mora tožena stranka (ki odškodnino uveljavlja) dokazati tri predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, nastanek in obseg škode ter vzročno zvezo med ravnanjem in škodo).
Vprašanje, kdaj sprememba obtožbe ne gre v obtoženčevo škodo, zadeva oceno vsakega konkretnega primera. Sodna praksa je že sprejela stališče, da je sprememba sedaj veljavnega Kazenskega zakonika (KZ-B) po opisu dejanja za storilca milejša od prej veljavnega zakona, saj je kaznivo dejanje sedaj med drugim kaznivo le, če se prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države nanaša na tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v R. Slovenijo ali bivanje v njej. Kljub temu, da je sedaj kaznivo dejanje glede na navedeni zakonski znak, milejše, pa je sprememba obtožbe po oceni pritožbenega sodišča šla v škodo obema obtožencema, saj je dodala zakonski znak, ki njuno dejanje sedaj opredeljuje kot kaznivo. Kolikor namreč tožilec ne bi navedel, da tujci niso imeli dovoljenja za vstop v R. Slovenijo in bivanje v njej, potem dejanje obtožencev ne bi bilo več kaznivo, saj opis dejanja ne bi imel vseh zakonskih znakov, po sedaj veljavnem in milejšem zakonu.
razpravno načelo – materialno dokazno breme - dokaz z zaslišanjem strank – pravica do izjave v postopku – prosta presoja dokazov
1. Iz določbe 212. člena ZPP izhaja, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje.
2. Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tako ravna sodišče tudi, če stranka predlaga samo svoje zaslišanje. V zvezi s tem se je že izreklo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi UP 259/03 z dne 20.9.2004, kjer med drugim navaja, da je ustavno sporno z vidika pravice do enakega obravnavanja, ki izhaja iz 22. člena Ustave ravnanje sodišča, kadar se to odloči, da bo izvedlo dokaz z zaslišanjem strank, vendar pa brez utemeljenega razloga zasliši le eno stranko, druge stranke pa ne.
zapuščinski postopek – uvedba po uradni dolžnosti – izkazana smrt osebe
Zakon o dedovanju sicer v 164. členu določa, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je razglašen za mrtvega, kar pa ne pomeni, da se postopek uvede zgolj na podlagi trditve, da je nekdo mrtev, pač pa mora biti takšna trditev dokazana.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ/92 člen 27. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2.
invalidnost - invalidska pokojnina - socialni spor
Ker so socialni spori spori polne jurisdikcije, je sodišče prve stopnje po tem, ko je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke, tožnici priznalo pravice delovnega invalida I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, toženi stranki pa v okviru navedenega naložilo, da glede same pravice in odmere invalidske pokojnine odloči v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - pisnost pogodbe - teorija realizacije
Držijo pritožbene navedbe, da iz razlogov sodbe ni jasno, ali je prvostopno sodišče pogodbo, na katero se sklicuje tožnik, štelo za veljavno sklenjeno in da je v tem delu obrazložitev nerazumljiva. Prvostopno sodišče se je ukvarjalo v glavnem z vprašanjem, ali je bila pogodba realizirana, kar pa za odločitev ni bistvenega pomena, oziroma je ugotavljanje realizacije preuranjeno. Za veljavnost zavezovalnega pravnega posla je torej zadoščala pisnost in ni bila potrebna overitev podpisa prodajalca.
Tožena stranka je zoper tožnika (policista - javnega uslužbenca) uvedla disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ker je imelo očitano ravnanje znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in eksploziva po členu 310/2 KZ, se je tožena stranka sklicevala tudi na to, da narava kršitve in odmev v javnosti škodujeta ugledu policije in interesom službe. Tako sta izpolnjena oba pogoja za začasno odstranitev z dela po 1. odstavku 131. člena ZJU. Pri presoji zakonitosti tega ukrepa se ne ugotavlja, ali je delavec za očitano kršitev odgovoren ali ne, to je predmet disciplinskega postopka.
pooblaščenec v pravdnem postopku - razmerje med odvetnikom in stranko - mandatno razmerje - obračunavanje odvetniških storitev
Pritožba pravilno opozarja, da se za razmerje med pooblaščencem in pooblastiteljem uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo mandat, ne pa določbe ZPP. Slednji namreč ureja pravno razmerje med strankami pravdnega postopka glede pravdnih stroškov, v predmetni zadevi pa gre za pravno razmerje med pooblastiteljem (naročnikom) in pooblaščencem (prevzemnikom naročila).
Stranki sta se v sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi dogovorili o sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se je delodajalec zavezal izplačati delavcu odmeno za sporazumno razvezo pogodbe o zaposlitvi. V sporazumu je bilo dogovorjeno tudi, da velja le v primeru, če bo odmena izplačana do določenega dne. Sodišče prve stopnje sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi napačno ni štelo za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 79. člena ZDR, pač pa za izvensodno poravnavo oz. pogojno poravnavo v smislu določil OZ. Sporazum ni neveljaven, ker ne vsebuje določbe o posledicah pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu s 1. odstavku 79. člena ZDR. Drugi odstavek 79. člena ZDR določa, da je neveljaven le sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ne določa pa takšnih posledic tudi za primer, če sporazum ne vsebuje določb o posledicah sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic za primer brezposelnosti. Tudi dejstvo, da sta stranki sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi vezali na predhodno izpolnitev pogoja izplačila denarnega zneska tožeči stranki, sporazumu ne jemlje pravne narave sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Prvi odstavek 11. člena ZDR glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi napotuje na smiselno uporabo pravil civilnega prava, zato je sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi mogoče dogovoriti tudi pogojno.
Tožnik je glede na ugotovljene zdravstvene težave sposoben v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo (invalidnost III. kategorije). Ker pri njem ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti v smislu izgubljene zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, do priznanja višje (I.) kategorije invalidnosti ni upravičen.
zemljiškoknjižni vložek – odpis nepremičnine ali z.k. vložka – pripis nepremičnine z.k. vložku – prenos vpisov – nespremenjena oblika lastnine
Če se nepremičnina odpiše od obstoječega vložka in pripiše v nov vložek, se v ta vložek prenesejo tudi vsi vpisi, ki se nanašajo na nepremičnino, to pa jasno pomeni, da se ne more spreminjati oblika lastnine na nepremičnini, kot je to storilo sodišče prve stopnje in to iz solastnine na skupno lastnino.
Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. Vrednost podedovanega premoženja se ugotovi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku, ali pa s cenitvijo v postopku, v katerem se odloča o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove. Vrednost zapuščine, ki je ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki nima podlage v popisu in cenitvi zapuščine, ni vrednost do katere odgovarjajo dediči za zapustnikove dolgove.
ZPP člen 188, 188/2, 193, 193/2, 188, 188/2, 193, 193/2. ZOR člen 45, 154, 45, 154. ZPP člen 188, 188/2, 193, 193/2, 188, 188/2, 193, 193/2.
sprememba tržne vrednosti stavbnega zemljišča - protipravnost ravnanja - predpogodba - odškodnina zaradi manjvrednosti zemljišča - umik tožbe
Če je šlo za dogovor pravdnih strank, da toženka obnovi daljnovod, o protipravnosti, v smislu civilnega delikta, ni mogoče govoriti. Stranki sta se namreč dogovorili, da tožnik soglaša z gradnjo oz. obnovo daljnovoda, da pa bo za škodo, povzročeno pri gradnji na tem zemljišču in služnostno pravico med strankama sklenjena pogodba o povračilu škode. Če do dogovora med strankama o odmeni za razširjeno služnost oz. morebitno škodo, ki je nastala pri gradnji, ni prišlo, potem tožnik svoje pravice lahko uveljavlja v pravdnem postopku, tako, da toži na plačilo odmene oz. odškodnine. Prisojeni denarni znesek pa predstavlja odmeno za manjvrednost zemljišča po rekonstrukciji.
V določilu 23. čl. KZ je neprimeren poskus opredeljen kot položaj, ko storilec poskuša kaznivo dejanje storiti z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu. Tudi pri kaznivem dejanju ponarejanja denarja bi lahko šlo za neprimeren poskus, če bi bil, kot kazenski zakonik s komentarjem pravilno navaja pritožba, krivi denar ali bankovec takoj prepoznan kot ponaredek. Vendar pa gre za neprimeren poskus le tedaj, ko je ponarejeni denar že na prvi pogled nedvomno mogoče prepoznati kot ponaredek brez vsakega dodatnega preverjanja.
ZIZ člen 15, 185, 185/1, 15, 185, 185/1. ZPP člen 111, 111/4, 111, 111/4.
javna dražba - pogoji za udeležbo - plačilo varščine
Pritožba ima sicer prav, da je smisel javne dražbe, da se s prodajo iztrži kar najvišja cena, vendar pa je pri tem nedvomno potrebno spoštovati zakonska določila o tem kdo se javne dražbe lahko udeleži (prvi odstavek 185. člena ZIZ).