prevozna pogodba - odgovornost prevoznika - izguba in poškodba pošiljke - obveznosti pošiljatelja - poslovna odškodninska odgovornost - odpadel prevoz - cena "a forfait"
Med pravdnima strankama je bila namreč sklenjena prevozna pogodba, po kateri prevoznik odgovarja za morebitno izgubo ali poškodbo pošiljke v času od njenega prevzema do izročitve, razen, če je posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti. Tudi ugovor, ki se nanaša na odpadel prevoz ima odškodninsko pravno podlago. To pomeni, da mora tožena stranka (ki odškodnino uveljavlja) dokazati tri predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, nastanek in obseg škode ter vzročno zvezo med ravnanjem in škodo).
V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote), ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Če bi veljala tožba za umaknjeno, bi odpadli njeni učinki, smisel spremembe navedbe tožene stranke pa je ravno v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi.
zapuščinski postopek – uvedba po uradni dolžnosti – izkazana smrt osebe
Zakon o dedovanju sicer v 164. členu določa, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je razglašen za mrtvega, kar pa ne pomeni, da se postopek uvede zgolj na podlagi trditve, da je nekdo mrtev, pač pa mora biti takšna trditev dokazana.
Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. Vrednost podedovanega premoženja se ugotovi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku, ali pa s cenitvijo v postopku, v katerem se odloča o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove. Vrednost zapuščine, ki je ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki nima podlage v popisu in cenitvi zapuščine, ni vrednost do katere odgovarjajo dediči za zapustnikove dolgove.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ/92 člen 27. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2.
invalidnost - invalidska pokojnina - socialni spor
Ker so socialni spori spori polne jurisdikcije, je sodišče prve stopnje po tem, ko je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke, tožnici priznalo pravice delovnega invalida I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, toženi stranki pa v okviru navedenega naložilo, da glede same pravice in odmere invalidske pokojnine odloči v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.
Vprašanje, kdaj sprememba obtožbe ne gre v obtoženčevo škodo, zadeva oceno vsakega konkretnega primera. Sodna praksa je že sprejela stališče, da je sprememba sedaj veljavnega Kazenskega zakonika (KZ-B) po opisu dejanja za storilca milejša od prej veljavnega zakona, saj je kaznivo dejanje sedaj med drugim kaznivo le, če se prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države nanaša na tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v R. Slovenijo ali bivanje v njej. Kljub temu, da je sedaj kaznivo dejanje glede na navedeni zakonski znak, milejše, pa je sprememba obtožbe po oceni pritožbenega sodišča šla v škodo obema obtožencema, saj je dodala zakonski znak, ki njuno dejanje sedaj opredeljuje kot kaznivo. Kolikor namreč tožilec ne bi navedel, da tujci niso imeli dovoljenja za vstop v R. Slovenijo in bivanje v njej, potem dejanje obtožencev ne bi bilo več kaznivo, saj opis dejanja ne bi imel vseh zakonskih znakov, po sedaj veljavnem in milejšem zakonu.
zemljiškoknjižni vložek – odpis nepremičnine ali z.k. vložka – pripis nepremičnine z.k. vložku – prenos vpisov – nespremenjena oblika lastnine
Če se nepremičnina odpiše od obstoječega vložka in pripiše v nov vložek, se v ta vložek prenesejo tudi vsi vpisi, ki se nanašajo na nepremičnino, to pa jasno pomeni, da se ne more spreminjati oblika lastnine na nepremičnini, kot je to storilo sodišče prve stopnje in to iz solastnine na skupno lastnino.
starostna pokojnina – akontacija vojaške pokojnine
Ker tožnik v pravno relevantnem obdobju ni imel državljanstva Republike Slovenije in ker do vključno 25. 6. 1991 ni uveljavil pravice do pokojnine ali drugih dajatev po vojaških predpisih nekdanje SFRJ, ne izpolnjuje pogojev za to, da se akontacija vojaške pokojnine prevede v pravico do starostne pokojnine.
ZVPot člen 52, 52/2, 52/4, 55, 55/3, 52, 52/2, 52/4, 55, 55/3. OZ člen 70, 587, 70, 587.
leasing pogodba - prodaja na obroke
Če sta se stranki dogovorili, da bo vozilo prešlo v toženčevo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino, je potrebno uporabiti določbe ZVPot o prodaji na obroke (56. člen ZVPot v zvezi s 2. in 3. odst. 1 člena ZVPot). Te določbe pa so kogentne narave, in sicer v smislu, da jih pogodbene stranke z drugačnim dogovorom ne morejo spremeniti v škodo kupca. Po določbi 3. odst. 55. člena ZVPot so določila pogodbe o prodaji na obroke, ki bi bila za potrošnika manj ugodna od določb tega poglavja, razen določil o lastninskem pridržku, nična. V 52. členu ZVPot je določeno, v katerih primerih lahko prodajalec zahteva od kupca plačilo vseh tudi še nezapadlih obrokov kupnine. Tako lahko po 4. odst. tega člena prodajalec, tudi če ne odstopi od pogodbe, zahteva od potrošnika, da plača ves ostanek kupnine, če mu pred tem pusti dodaten petnajstdnevni rok, vendar pa lahko to stori, le če pride potrošnik v zamudo z najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj osmino kupnine (2. odst. 52. člena ZVPot).
Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da je za pogodbo o finančnem leasingu (v splošnem) značilno, da leasingodajalec ne prevzame tveganja glede izročitve predmeta leasinga ter da zato tudi v konkretni zadevi terjatev tožeče stranke in veljavnost pogodbe ni odvisna od dejstva, ali je bilo vozilo tožencu izročeno. Leasing pogodbe imajo namreč med drugim tudi pravno naravo zakupne pogodbe, katere bistvena sestavina je tudi izročitev predmeta zakupa v rabo zakupniku (587. člen OZ). Zato je lahko zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretni zadevi terjatev tožeče stranke in veljavnost pogodbe ni odvisna od dejstva, ali je bilo vozilo tožencu izročeno, pravilen le, če se ugotovi, da sta se stranki tudi pri sklepanju predmetne leasing pogodbe izrecno dogovorili, da tožeča stranka za dobavo vozila ne odgovarja oziroma da toženec zaradi neizročitve vozila plačila svojih obveznosti ni oproščen.
Stranki sta se v sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi dogovorili o sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se je delodajalec zavezal izplačati delavcu odmeno za sporazumno razvezo pogodbe o zaposlitvi. V sporazumu je bilo dogovorjeno tudi, da velja le v primeru, če bo odmena izplačana do določenega dne. Sodišče prve stopnje sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi napačno ni štelo za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 79. člena ZDR, pač pa za izvensodno poravnavo oz. pogojno poravnavo v smislu določil OZ. Sporazum ni neveljaven, ker ne vsebuje določbe o posledicah pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu s 1. odstavku 79. člena ZDR. Drugi odstavek 79. člena ZDR določa, da je neveljaven le sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ne določa pa takšnih posledic tudi za primer, če sporazum ne vsebuje določb o posledicah sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic za primer brezposelnosti. Tudi dejstvo, da sta stranki sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi vezali na predhodno izpolnitev pogoja izplačila denarnega zneska tožeči stranki, sporazumu ne jemlje pravne narave sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Prvi odstavek 11. člena ZDR glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi napotuje na smiselno uporabo pravil civilnega prava, zato je sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi mogoče dogovoriti tudi pogojno.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - pisnost pogodbe - teorija realizacije
Držijo pritožbene navedbe, da iz razlogov sodbe ni jasno, ali je prvostopno sodišče pogodbo, na katero se sklicuje tožnik, štelo za veljavno sklenjeno in da je v tem delu obrazložitev nerazumljiva. Prvostopno sodišče se je ukvarjalo v glavnem z vprašanjem, ali je bila pogodba realizirana, kar pa za odločitev ni bistvenega pomena, oziroma je ugotavljanje realizacije preuranjeno. Za veljavnost zavezovalnega pravnega posla je torej zadoščala pisnost in ni bila potrebna overitev podpisa prodajalca.
Tožnik je glede na ugotovljene zdravstvene težave sposoben v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo (invalidnost III. kategorije). Ker pri njem ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti v smislu izgubljene zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, do priznanja višje (I.) kategorije invalidnosti ni upravičen.
ZSReg člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 156, 156/1, 214, 285, 156, 156/1, 214, 285.
preklic priznanja dolga - družbeniki izbrisane družbe
Glede na dejstvo, da je priznanje o višini dolga dala družba, ki je bila izbrisna iz registra gospodarskih družb na podlagi ZFPPod, to priznanje dolga pa sta aktivna družbenika na prvem naroku preklicala, je njun preklic upoštevati in šteti, da višina dolga ni priznana.
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala očitanega ravnanja, to je, da naj bi tožnik izvrševal nekatere aktivnosti v zvezi z organiziranjem prodaje delnic med delovnim časom in tako motil delovni proces ter naklepoma oz. iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR nezakonita.
razpravno načelo – materialno dokazno breme - dokaz z zaslišanjem strank – pravica do izjave v postopku – prosta presoja dokazov
1. Iz določbe 212. člena ZPP izhaja, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena je, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje.
2. Dokaz z zaslišanjem strank se izvede tako, da se zasliši obe stranki. Tako ravna sodišče tudi, če stranka predlaga samo svoje zaslišanje. V zvezi s tem se je že izreklo Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi UP 259/03 z dne 20.9.2004, kjer med drugim navaja, da je ustavno sporno z vidika pravice do enakega obravnavanja, ki izhaja iz 22. člena Ustave ravnanje sodišča, kadar se to odloči, da bo izvedlo dokaz z zaslišanjem strank, vendar pa brez utemeljenega razloga zasliši le eno stranko, druge stranke pa ne.
pooblaščenec v pravdnem postopku - razmerje med odvetnikom in stranko - mandatno razmerje - obračunavanje odvetniških storitev
Pritožba pravilno opozarja, da se za razmerje med pooblaščencem in pooblastiteljem uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo mandat, ne pa določbe ZPP. Slednji namreč ureja pravno razmerje med strankami pravdnega postopka glede pravdnih stroškov, v predmetni zadevi pa gre za pravno razmerje med pooblastiteljem (naročnikom) in pooblaščencem (prevzemnikom naročila).
oškodovanec kot tožilec - oškodovančev prevzem kazenskega pregona - pogoji za prevzem kazenskega pregona po oškodovancu
Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame kazenski pregon samo zoper tistega osumljenca in glede tistega kaznivega dejanja, za katero je državni tožilec zavrgel ovadbo oziroma odstopil od pregona, pri čemer oškodovanec ni vezan na pravno opredelitev kaznivega dejanja in pouk o tem, kaj lahko ukrene za uresničevanje svojih pravic. Oškodovanec kot tožilec lahko prevzame pregon za težje ali lažje kaznivo dejanje, kot ga je pravno opredelil državni tožilec, pod pogojem, da gre za isto dejanje (kot historični dogodek).
ZD člen 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141, 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141. ZN člen 48, 48.
načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - odpoved neuvedenemu dedovanju - izpodbojnost dedne izjave - izročitev nepremičnine v soposest
V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko dedič, v zapuščinskem postopku ni sodeloval in zato lahko uveljavlja svojo dedno pravico v pravdi. Pravno sredstvo, s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi, je dediščinska tožba. Z dediščinsko tožbo se le vzpostavi takšno stanje, kakršno je dedič pridobil s smrtjo zapustnika. Tožnik kot dedič torej zahteva ugotovitev, da je lastnik nepremičnin do pripadajočega mu dednega deleža in izstavitev listine za vknjižbo lastninske pravice in s tem izročitev dediščine. Ne more pa zahtevati že izročitev parcel v soposest do 1/3, saj ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati, ne da bi s tem kršil pravico drugih solastnikov.