V primeru spremembe navedbe tožene stranke po določbi 37. člena ZDSS-1 (zaradi očitne pomote), ne gre za umik tožbe zoper prvotno navedeno toženo stranko, temveč za posebne vrste procesno nasledstvo. Če bi veljala tožba za umaknjeno, bi odpadli njeni učinki, smisel spremembe navedbe tožene stranke pa je ravno v tem, da učinki vložene tožbe ostanejo v veljavi.
Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine podedovanega premoženja. Vrednost podedovanega premoženja se ugotovi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku, ali pa s cenitvijo v postopku, v katerem se odloča o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove. Vrednost zapuščine, ki je ugotovljena v sklepu o dedovanju, ki nima podlage v popisu in cenitvi zapuščine, ni vrednost do katere odgovarjajo dediči za zapustnikove dolgove.
zapuščinski postopek – uvedba po uradni dolžnosti – izkazana smrt osebe
Zakon o dedovanju sicer v 164. členu določa, da se zapuščinski postopek uvede po uradni dolžnosti, brž ko sodišče izve, da je kdo umrl, ali da je razglašen za mrtvega, kar pa ne pomeni, da se postopek uvede zgolj na podlagi trditve, da je nekdo mrtev, pač pa mora biti takšna trditev dokazana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji
ZDR v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnih razlogov ne določa nobenih kriterijev, po katerih mora delodajalec izbrati delavca, kateremu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je na istem delovnem mestu več izvajalcev. Predmet sodne presoje je le vprašanje, ali je bilo dejansko delo pod pogoji pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga, ne pa tudi izbira delavca izmed več izvajalcev.
Vprašanje, kdaj sprememba obtožbe ne gre v obtoženčevo škodo, zadeva oceno vsakega konkretnega primera. Sodna praksa je že sprejela stališče, da je sprememba sedaj veljavnega Kazenskega zakonika (KZ-B) po opisu dejanja za storilca milejša od prej veljavnega zakona, saj je kaznivo dejanje sedaj med drugim kaznivo le, če se prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države nanaša na tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v R. Slovenijo ali bivanje v njej. Kljub temu, da je sedaj kaznivo dejanje glede na navedeni zakonski znak, milejše, pa je sprememba obtožbe po oceni pritožbenega sodišča šla v škodo obema obtožencema, saj je dodala zakonski znak, ki njuno dejanje sedaj opredeljuje kot kaznivo. Kolikor namreč tožilec ne bi navedel, da tujci niso imeli dovoljenja za vstop v R. Slovenijo in bivanje v njej, potem dejanje obtožencev ne bi bilo več kaznivo, saj opis dejanja ne bi imel vseh zakonskih znakov, po sedaj veljavnem in milejšem zakonu.
starostna pokojnina – akontacija vojaške pokojnine
Ker tožnik v pravno relevantnem obdobju ni imel državljanstva Republike Slovenije in ker do vključno 25. 6. 1991 ni uveljavil pravice do pokojnine ali drugih dajatev po vojaških predpisih nekdanje SFRJ, ne izpolnjuje pogojev za to, da se akontacija vojaške pokojnine prevede v pravico do starostne pokojnine.
Tožnik je glede na ugotovljene zdravstvene težave sposoben v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo (invalidnost III. kategorije). Ker pri njem ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti v smislu izgubljene zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, do priznanja višje (I.) kategorije invalidnosti ni upravičen.
zemljiškoknjižni vložek – odpis nepremičnine ali z.k. vložka – pripis nepremičnine z.k. vložku – prenos vpisov – nespremenjena oblika lastnine
Če se nepremičnina odpiše od obstoječega vložka in pripiše v nov vložek, se v ta vložek prenesejo tudi vsi vpisi, ki se nanašajo na nepremičnino, to pa jasno pomeni, da se ne more spreminjati oblika lastnine na nepremičnini, kot je to storilo sodišče prve stopnje in to iz solastnine na skupno lastnino.
Stranki sta se v sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi dogovorili o sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se je delodajalec zavezal izplačati delavcu odmeno za sporazumno razvezo pogodbe o zaposlitvi. V sporazumu je bilo dogovorjeno tudi, da velja le v primeru, če bo odmena izplačana do določenega dne. Sodišče prve stopnje sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi napačno ni štelo za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 79. člena ZDR, pač pa za izvensodno poravnavo oz. pogojno poravnavo v smislu določil OZ. Sporazum ni neveljaven, ker ne vsebuje določbe o posledicah pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu s 1. odstavku 79. člena ZDR. Drugi odstavek 79. člena ZDR določa, da je neveljaven le sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ne določa pa takšnih posledic tudi za primer, če sporazum ne vsebuje določb o posledicah sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic za primer brezposelnosti. Tudi dejstvo, da sta stranki sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi vezali na predhodno izpolnitev pogoja izplačila denarnega zneska tožeči stranki, sporazumu ne jemlje pravne narave sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Prvi odstavek 11. člena ZDR glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi napotuje na smiselno uporabo pravil civilnega prava, zato je sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi mogoče dogovoriti tudi pogojno.
ZVPot člen 52, 52/2, 52/4, 55, 55/3, 52, 52/2, 52/4, 55, 55/3. OZ člen 70, 587, 70, 587.
leasing pogodba - prodaja na obroke
Če sta se stranki dogovorili, da bo vozilo prešlo v toženčevo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino, je potrebno uporabiti določbe ZVPot o prodaji na obroke (56. člen ZVPot v zvezi s 2. in 3. odst. 1 člena ZVPot). Te določbe pa so kogentne narave, in sicer v smislu, da jih pogodbene stranke z drugačnim dogovorom ne morejo spremeniti v škodo kupca. Po določbi 3. odst. 55. člena ZVPot so določila pogodbe o prodaji na obroke, ki bi bila za potrošnika manj ugodna od določb tega poglavja, razen določil o lastninskem pridržku, nična. V 52. členu ZVPot je določeno, v katerih primerih lahko prodajalec zahteva od kupca plačilo vseh tudi še nezapadlih obrokov kupnine. Tako lahko po 4. odst. tega člena prodajalec, tudi če ne odstopi od pogodbe, zahteva od potrošnika, da plača ves ostanek kupnine, če mu pred tem pusti dodaten petnajstdnevni rok, vendar pa lahko to stori, le če pride potrošnik v zamudo z najmanj dvema zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj osmino kupnine (2. odst. 52. člena ZVPot).
Sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da je za pogodbo o finančnem leasingu (v splošnem) značilno, da leasingodajalec ne prevzame tveganja glede izročitve predmeta leasinga ter da zato tudi v konkretni zadevi terjatev tožeče stranke in veljavnost pogodbe ni odvisna od dejstva, ali je bilo vozilo tožencu izročeno. Leasing pogodbe imajo namreč med drugim tudi pravno naravo zakupne pogodbe, katere bistvena sestavina je tudi izročitev predmeta zakupa v rabo zakupniku (587. člen OZ). Zato je lahko zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretni zadevi terjatev tožeče stranke in veljavnost pogodbe ni odvisna od dejstva, ali je bilo vozilo tožencu izročeno, pravilen le, če se ugotovi, da sta se stranki tudi pri sklepanju predmetne leasing pogodbe izrecno dogovorili, da tožeča stranka za dobavo vozila ne odgovarja oziroma da toženec zaradi neizročitve vozila plačila svojih obveznosti ni oproščen.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - pisnost pogodbe - teorija realizacije
Držijo pritožbene navedbe, da iz razlogov sodbe ni jasno, ali je prvostopno sodišče pogodbo, na katero se sklicuje tožnik, štelo za veljavno sklenjeno in da je v tem delu obrazložitev nerazumljiva. Prvostopno sodišče se je ukvarjalo v glavnem z vprašanjem, ali je bila pogodba realizirana, kar pa za odločitev ni bistvenega pomena, oziroma je ugotavljanje realizacije preuranjeno. Za veljavnost zavezovalnega pravnega posla je torej zadoščala pisnost in ni bila potrebna overitev podpisa prodajalca.
prevozna pogodba - odgovornost prevoznika - izguba in poškodba pošiljke - obveznosti pošiljatelja - poslovna odškodninska odgovornost - odpadel prevoz - cena "a forfait"
Med pravdnima strankama je bila namreč sklenjena prevozna pogodba, po kateri prevoznik odgovarja za morebitno izgubo ali poškodbo pošiljke v času od njenega prevzema do izročitve, razen, če je posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti. Tudi ugovor, ki se nanaša na odpadel prevoz ima odškodninsko pravno podlago. To pomeni, da mora tožena stranka (ki odškodnino uveljavlja) dokazati tri predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, nastanek in obseg škode ter vzročno zvezo med ravnanjem in škodo).
Ker tožena stranka v sodnem postopku ni dokazala očitanega ravnanja, to je, da naj bi tožnik izvrševal nekatere aktivnosti v zvezi z organiziranjem prodaje delnic med delovnim časom in tako motil delovni proces ter naklepoma oz. iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR nezakonita.
ZSReg člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 156, 156/1, 214, 285, 156, 156/1, 214, 285.
preklic priznanja dolga - družbeniki izbrisane družbe
Glede na dejstvo, da je priznanje o višini dolga dala družba, ki je bila izbrisna iz registra gospodarskih družb na podlagi ZFPPod, to priznanje dolga pa sta aktivna družbenika na prvem naroku preklicala, je njun preklic upoštevati in šteti, da višina dolga ni priznana.
Tožena stranka je zoper tožnika (policista - javnega uslužbenca) uvedla disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ker je imelo očitano ravnanje znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in eksploziva po členu 310/2 KZ, se je tožena stranka sklicevala tudi na to, da narava kršitve in odmev v javnosti škodujeta ugledu policije in interesom službe. Tako sta izpolnjena oba pogoja za začasno odstranitev z dela po 1. odstavku 131. člena ZJU. Pri presoji zakonitosti tega ukrepa se ne ugotavlja, ali je delavec za očitano kršitev odgovoren ali ne, to je predmet disciplinskega postopka.
ZD člen 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141, 132, 137, 137/2, 138, 138/2, 141. ZN člen 48, 48.
načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dediščinska tožba - odpoved neuvedenemu dedovanju - izpodbojnost dedne izjave - izročitev nepremičnine v soposest
V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko dedič, v zapuščinskem postopku ni sodeloval in zato lahko uveljavlja svojo dedno pravico v pravdi. Pravno sredstvo, s katerim se uveljavlja dedna pravica v pravdi, je dediščinska tožba. Z dediščinsko tožbo se le vzpostavi takšno stanje, kakršno je dedič pridobil s smrtjo zapustnika. Tožnik kot dedič torej zahteva ugotovitev, da je lastnik nepremičnin do pripadajočega mu dednega deleža in izstavitev listine za vknjižbo lastninske pravice in s tem izročitev dediščine. Ne more pa zahtevati že izročitev parcel v soposest do 1/3, saj ima solastnik pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati, ne da bi s tem kršil pravico drugih solastnikov.
KZ člen 212/1-1, 221/1, 212/1-1, 221/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - spremenjeni opis dejanja - prekoračitev obtožbe
Glede na določbo 1. odst. 354. čl. ZKP se sodba lahko nanaša le na tisto dejanje, ki je predmet obtožbe, obseženo v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici. Pri tem pa sodišče lahko opis dejanja tudi spremeni, vendar ne tako, da bi to predstavljalo drugo ali drugačno kaznivo dejanje. Pri spremenjenem opisu dejanja so tako dopustne spremembe, ki niso pravno relevantne za kaznivo dejanje in kazensko odgovornost obdolženca, kot so npr. redakcijske, jezikovne ali stilistične izboljšave opisa dejanja, pa tudi spremembe, ki pomenijo samo natančnejšo ali jasnejšo konkretizacijo opisa obdolženčevega dejanja ali izpustitev odvečnih podrobnosti, ki niso zakonski znaki kaznivega dejanja ter podobno.
V določilu 23. čl. KZ je neprimeren poskus opredeljen kot položaj, ko storilec poskuša kaznivo dejanje storiti z neprimernim sredstvom ali proti neprimernemu predmetu. Tudi pri kaznivem dejanju ponarejanja denarja bi lahko šlo za neprimeren poskus, če bi bil, kot kazenski zakonik s komentarjem pravilno navaja pritožba, krivi denar ali bankovec takoj prepoznan kot ponaredek. Vendar pa gre za neprimeren poskus le tedaj, ko je ponarejeni denar že na prvi pogled nedvomno mogoče prepoznati kot ponaredek brez vsakega dodatnega preverjanja.