presojanje stvarne pristojnosti - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - ustalitev pristojnosti - trajanje faze predhodnega preizkusa tožbe
Sodišče se torej lahko v fazi predhodnega preizkusa tožbe po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, vendar mora vprašanje pristojnosti presojati glede na tožbene navedbe in ne glede na morebitne kasnejše spremembe tožbe, oziroma morebitna znižanja zahtevka.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL0023082
KZ člen 154/1, 154/1.
oškodovanec kot tožilec - udeležba na glavni obravnavi - načelo kontradiktornosti - ogroževalni delikt - resnost grožnje -
Glede na določbe 121. člena ZKP in člena 288 ZKP pa lahko zaključimo, da če ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca in ga ni treba zaslišati kot pričo, kar je bila situacija v obravnavani zadevi, saj je bil oškodovanec kot tožilec že zaslišan kot priča, se vabilo za glavno obravnavo pošlje le njegovemu pooblaščencu in je stvar pooblaščenca, da o glavni obravnavi obvesti osebo, ki jo zastopa, kar nadalje pomeni, da navzočnost oškodovanca kot tožilca na glavni obravnavi dne 22.9.2006 ni bila obvezna tako, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka.
Po določbi 10. točke prvega odstavka 122. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP mora udeleženec v prometni nesreči omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil mesto prometne nesreče. Šteje se, da je pod vplivom alkohola tudi, če je po prometni nezgodi užival alkohol in tako onemogočil ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nezgode. Te domneve toženec s pritožbo ni izpodbil, saj sam priznava, da je takoj po nesreči doma užival alkohol, pred tem pa ni storil nič, da bi se ugotovilo, ali je bil v trenutku nastanka prometne nezgode pod vplivom alkohola ali ne.
Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza.
URS člen 33, 36, 33, 36. KZ člen 270, 270. ZVCP člen 120, 120/2, 120/3, 120, 120/2, 120/3.
kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - preizkus alkoholiziranosti - policijsko pooblastilo na zasebnih zemljiščih
2. odst. 120. člena ZVCP se nanaša le na tiste primere, v katerih udeleženec v prometu odkloni podpis zapisnika o preizkusu in ne na primere, kot je obravnavani primer, ko udeleženec v prometu preizkus alkoholiziranosti v celoti odkloni, saj je v tem primeru potrebno upoštevati 3. odst. 120. člena ZVCP, ki določa, da tedaj, ko udeleženec v cestnem prometu odkloni strokovni pregled ali preizkus alkoholiziranosti, policist to vpiše v zapisnik, odredi prepoved nadaljnje vožnje in odvzame vozniško dovoljenje.
Navedba, da policija na zasebnih zemljiščih nima pooblastil, je zmotna. Zaradi varstva zasebne lastnine, ki ga zagotavlja že 33. člen Ustave Republike Slovenije, kot tudi varstva nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave Republike Slovenije) so organi, ki izvršujejo državni monopol nad sredstvi prisile, seveda omejeni pri svojem delovanju na nepremičnem premoženju v zasebni lasti, vendar to nikakor ne pomeni, da bi bila njihova zakonska pooblastila neveljavna vselej, ko bi trčila ob interese varstva lastnine. V kolikor deluje v skladu z veljavnimi predpisi in upošteva predpisane omejitve in zahteve (na primer pridobitev odredbe za morebitno hišno preiskavo), lahko policija nedvomno deluje tudi na območju zasebnih nepremičnin.
ZOR člen 185, 185/3, 190, 200, 203, 277, 277/1, 394, 185, 185/3, 190, 200, 203, 277, 277/1, 394. ZPP člen 212, 212.
nevarna stvar - zavarovanje civilne odgovornosti - prostovoljno zavarovanje - odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek obresti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je zadosti utrjeno gradbišče v sferi drugotožene stranke in da je značilnost prostora v katerem drugotožena stranka opravlja svojo dejavnosti, tožnik pa je delal po njenih navodilih, bilo za tožnika, ki je vozil tovorno vozilo s priklopnikom nevarna stvar. Tega ne more ovreči niti dejstvo, da se je pri razkladanju del tovora na eni strani zagozdil in ni zdrsel na tla. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnik iz kabine tega ni mogel videti in neutrjen teren tudi zato predstavlja za izvajanje razkladanja nevarno stvar. Neutemeljena je tudi pritožbena graja drugotožene stranke, da je bila škoda povzročena s kopenskim motornim vozilom in je tako njena odgovornost v skladu s splošnimi pogoji izključena. Kakor je že bilo ugotovljeno škoda ni bila povzročena s kamionom (motornim vozilom) ampak je škoda na kamionu in negmotno škodo, ki je nastala tožniku povzročil teren na gradbišču, ki je v danih okoliščinah pomenil nevarno stvar katere imetnik je bila v času nezgode drugotožena stranka.
Višina preživnine mora biti takšna, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist, ki terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe otroka, ki zahteva preživljanje, pri čemer potrebe ne predstavljajo le stroškov najosnovnejših sredstev za otrokovo preživetje, ampak jih je potrebno oceniti tako, da bo zagotovljen tudi uspešen telesni in duševni razvoj otroka.
Voznikova odklonitev podpisa zapisnika iz drugega odstavka 132. člena ZVCP-1 smiselno pomeni oporekanje rezultatu preizkusa z na primer elektronskim alkotestom, zaradi česar mora policist v nadaljevanju odrediti preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, v obravnavani zadevi pa je posebnost le-te prav v okoliščini, da bi se naj obd. kljub odklonitvi podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom z njegovim rezultatom strinjal.
Storilec si je veljavno vozniško dovoljenje in v zvezi s tem status voznika začetnika pridobil pod pogoji, ki jih je določal takrat veljaven ZVCP, kar pomeni, da je imel status voznika začetnika od do in se mu ne podaljša do, ko bo dopolnil 21. leto starosti. Njegov status voznika začetnika je prenehal po določbah ZVCP, po katerih si je ta status tudi pridobil, kar pomeni, da pri storitvi prekrška, za katerega so mu bile ob glavni sankciji globi izrečene kot stranska sankcija tudi štiri kazenske točke, statusa voznika začetnika ni več imel, s tem pa tudi ni dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu kot voznik začetnik, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 22. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1 pogoj za izrek prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja.
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-1. ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1-8, 186, 186/1.
postopek o prekršku proti mladoletniku - odločba o prekršku - izrek sankcije za prekršek - vsebina sklepa - vzgojni ukrep - ukor - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom mld. za prekršek, po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM izreklo vzgojni ukrep - ukor in v skladu s prvim odstavkom 186. člena ZP-1 sodišče v tem primeru s sklepom o prekršku navede samo, katero sankcijo mladoletniku izreče, ne izreče pa, da je mladoletnik odgovoren za prekršek, glede katerega je bil uveden postopek, v obrazložitvi sklepa pa opiše dejanje in navede okoliščine, ki opravičujejo izrečeno sankcijo pa tudi obrazložitev takšnega sklepa mora vsebovati dokazno oceno, česar pa izpodbijani sklep ne vsebuje.
KZ člen 14, 224, 224/1, 14, 224, 224/1. ZKP člen 53, 53/2, 277, 277/1, 277/1-3.
predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Zaprosilo oškodovanca za intervencijo policistov je mogoče šteti kot predlog za pregon. Zakon namreč obličnosti ne predpisuje in je zato v vsakem primeru potrebno ugotavljati voljo oškodovanca.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenec tudi po 14 mesecih od izteka s sklepom določenega roka za izdelavo izvedenskega mnenja le-tega sodišču ni predložil. Sodišču prve stopnje je sicer sporočil celo vrsto razlogov za zamudo in obljubljal, da ga bo v najkrajšem možnem času dostavil sodišču.
Zakon o pravdnem postopku daje namreč izvedencu možnost, da ga sodišče oprosti dolžnosti podati izvedensko mnenje, če so podani upravičeni razlogi, med katere sodi tudi preobremenjenost izvedenca (3. odstavek 246. člena ZPP).
predlog za podaljšanje sodno določenega roka - upravičen razlog za podaljšanje - določna označitev predmeta dajatvene obveznosti
Pri dajatvenih zahtevkih, ko tožeča stranka uveljavlja izročitev določenih stvari, morajo biti te stvari opredeljene tako, da je nedvoumno možna njihova ločitev od drugih, istovrstnih stvari.
Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2.odst. 339.čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
KZ člen 329, 329/1, 329, 329/1. ZKP člen 358, 394.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči
To kaznivo dejanje je mogoče storiti le naklepno. To pomeni, da mora biti v storilčevi zavesti, da je nekdo s prevoznim sredstvom ali zaradi tega sredstva poškodovan, ter potrebna je pomoč.
ZPPSL člen 117, 117/2, 137, 137/2-1, 117, 117/2, 137, 137/2-1. ZPP člen 182, 182/3, 182, 182/3.
pobotni ugovor in nasprotna tožba - prijava terjatve v stečajnem postopku - odstop stečajnega upravitelja od pogodbe
Po določbah 1. točke 2. odst. 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), morajo upniki v 30-ih dneh od dneva, ko prejmejo obvestilo stečajnega upravitelja, da odstopa od pogodbe, prijaviti terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pogodbe.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje, storjeno v škodo upnikov - sprememba dolžnikovega premoženja iz stvarne v denarno obliko
Do oškodovanja upnikov po prodajni pogodbi z dne 16.12.1999 med davčnim dolžnikom in S.G. ni prišlo, saj je dotedanje premoženje davčnega dolžnika v obliki tovornega vozila po prodaji le spremenilo obliko - iz stvari v denar, glede na to, da je S.G. davčnemu zavezancu plačal kupnino v celoti, torej toliko, kot je znašala ocenjena vrednost spornega vozila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji
ZDR v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu iz poslovnih razlogov ne določa nobenih kriterijev, po katerih mora delodajalec izbrati delavca, kateremu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, četudi je na istem delovnem mestu več izvajalcev. Predmet sodne presoje je le vprašanje, ali je bilo dejansko delo pod pogoji pogodbe o zaposlitvi nepotrebno iz poslovnega razloga, ne pa tudi izbira delavca izmed več izvajalcev.
Tožena stranka je zoper tožnika (policista - javnega uslužbenca) uvedla disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ker je imelo očitano ravnanje znake kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in eksploziva po členu 310/2 KZ, se je tožena stranka sklicevala tudi na to, da narava kršitve in odmev v javnosti škodujeta ugledu policije in interesom službe. Tako sta izpolnjena oba pogoja za začasno odstranitev z dela po 1. odstavku 131. člena ZJU. Pri presoji zakonitosti tega ukrepa se ne ugotavlja, ali je delavec za očitano kršitev odgovoren ali ne, to je predmet disciplinskega postopka.
kupoprodajna pogodba za nepremičnino - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - pisnost pogodbe - teorija realizacije
Držijo pritožbene navedbe, da iz razlogov sodbe ni jasno, ali je prvostopno sodišče pogodbo, na katero se sklicuje tožnik, štelo za veljavno sklenjeno in da je v tem delu obrazložitev nerazumljiva. Prvostopno sodišče se je ukvarjalo v glavnem z vprašanjem, ali je bila pogodba realizirana, kar pa za odločitev ni bistvenega pomena, oziroma je ugotavljanje realizacije preuranjeno. Za veljavnost zavezovalnega pravnega posla je torej zadoščala pisnost in ni bila potrebna overitev podpisa prodajalca.