nepremoženjska škoda - višina odškodnine - valorizacija - delno plačilo pred vložitvijo tožbe - začasno zmanjšana življenjska aktivnost
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik, ki je uveljavljal iz naslova AO+ zavarovanja odškodnino za nepremoženjsko škodo - iz naslova telesnih bolečin 650.000,00 SIT in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 800.000,00 SIT, ob odbitku že izplačanih 600.000,00 SIT skupno 1.400.000,00 SIT ter plačilo 8.800,00 SIT prevoznih stroškov, upravičen le do odškodnine za telesne bolečine v višini 650.000,00 SIT, da pri tožniku niso zmanjšane življenjske aktivnosti, višine prevoznih stroškov pa ni izkazal; ker pa je valorizirani izplačani znesek 600.000,00 SIT znašal na dan izdaje prvostopenjske sodbe 720.897,25 SIT, je sodišče tožnikov (modificirani) tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
Z zemljiškoknjižnim dovolilom se dovoljuje vpis, ki glede na izrečen in v zemljiški knjigi vpisan ukrep odstranitve nelegalno zgrajenega objekta po materialnem pravu ni dovoljen, tako zemljiškoknjižno dovolilo nasprotuje prisilnemu predpisu in je zato nično.
Šele če je ugotovljena objektivna odgovornost, lahko sodišče na ugovor tožene stranke ugotavlja, ali so podani ekskulpacijski razlogi iz 177. čl. ZOR. Pri tem pa je potrebno izrecno poudariti, da oprostitev odgovornosti zaradi ravnanja oškodovanca mora biti takšna, da je to ravnanje zunaj sfere objektivno odgovornega. V to sfero ne spada oškodovančeva spontana reakcija na nevaren način, ki ga je izzvalo nevarno delovanje.
Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza.
ZOR člen 185, 185/3, 190, 200, 203, 277, 277/1, 394, 185, 185/3, 190, 200, 203, 277, 277/1, 394. ZPP člen 212, 212.
nevarna stvar - zavarovanje civilne odgovornosti - prostovoljno zavarovanje - odškodnina za nepremoženjsko škodo - valorizacija - tek obresti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je zadosti utrjeno gradbišče v sferi drugotožene stranke in da je značilnost prostora v katerem drugotožena stranka opravlja svojo dejavnosti, tožnik pa je delal po njenih navodilih, bilo za tožnika, ki je vozil tovorno vozilo s priklopnikom nevarna stvar. Tega ne more ovreči niti dejstvo, da se je pri razkladanju del tovora na eni strani zagozdil in ni zdrsel na tla. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnik iz kabine tega ni mogel videti in neutrjen teren tudi zato predstavlja za izvajanje razkladanja nevarno stvar. Neutemeljena je tudi pritožbena graja drugotožene stranke, da je bila škoda povzročena s kopenskim motornim vozilom in je tako njena odgovornost v skladu s splošnimi pogoji izključena. Kakor je že bilo ugotovljeno škoda ni bila povzročena s kamionom (motornim vozilom) ampak je škoda na kamionu in negmotno škodo, ki je nastala tožniku povzročil teren na gradbišču, ki je v danih okoliščinah pomenil nevarno stvar katere imetnik je bila v času nezgode drugotožena stranka.
notarski zapis - zapadlost terjatve, ki iz notarskega zapisa ni neposredno razvidna - dokazovanje zapadlosti
Terjatev iz naslova že zapadlih in neplačanih obrokov je vezana na okoliščine, glede katerih je bilo ob sklenitvi notarskega zapisa negotovo, ali bodo nastale in jih je potrebno izkazati na način, kot to določa zakon.
Višina preživnine mora biti takšna, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist, ki terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe otroka, ki zahteva preživljanje, pri čemer potrebe ne predstavljajo le stroškov najosnovnejših sredstev za otrokovo preživetje, ampak jih je potrebno oceniti tako, da bo zagotovljen tudi uspešen telesni in duševni razvoj otroka.
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-1. ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1-8, 186, 186/1.
postopek o prekršku proti mladoletniku - odločba o prekršku - izrek sankcije za prekršek - vsebina sklepa - vzgojni ukrep - ukor - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom mld. za prekršek, po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM izreklo vzgojni ukrep - ukor in v skladu s prvim odstavkom 186. člena ZP-1 sodišče v tem primeru s sklepom o prekršku navede samo, katero sankcijo mladoletniku izreče, ne izreče pa, da je mladoletnik odgovoren za prekršek, glede katerega je bil uveden postopek, v obrazložitvi sklepa pa opiše dejanje in navede okoliščine, ki opravičujejo izrečeno sankcijo pa tudi obrazložitev takšnega sklepa mora vsebovati dokazno oceno, česar pa izpodbijani sklep ne vsebuje.
Voznikova odklonitev podpisa zapisnika iz drugega odstavka 132. člena ZVCP-1 smiselno pomeni oporekanje rezultatu preizkusa z na primer elektronskim alkotestom, zaradi česar mora policist v nadaljevanju odrediti preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, v obravnavani zadevi pa je posebnost le-te prav v okoliščini, da bi se naj obd. kljub odklonitvi podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom z njegovim rezultatom strinjal.
Storilec si je veljavno vozniško dovoljenje in v zvezi s tem status voznika začetnika pridobil pod pogoji, ki jih je določal takrat veljaven ZVCP, kar pomeni, da je imel status voznika začetnika od do in se mu ne podaljša do, ko bo dopolnil 21. leto starosti. Njegov status voznika začetnika je prenehal po določbah ZVCP, po katerih si je ta status tudi pridobil, kar pomeni, da pri storitvi prekrška, za katerega so mu bile ob glavni sankciji globi izrečene kot stranska sankcija tudi štiri kazenske točke, statusa voznika začetnika ni več imel, s tem pa tudi ni dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu kot voznik začetnik, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 22. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1 pogoj za izrek prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje, storjeno v škodo upnikov - sprememba dolžnikovega premoženja iz stvarne v denarno obliko
Do oškodovanja upnikov po prodajni pogodbi z dne 16.12.1999 med davčnim dolžnikom in S.G. ni prišlo, saj je dotedanje premoženje davčnega dolžnika v obliki tovornega vozila po prodaji le spremenilo obliko - iz stvari v denar, glede na to, da je S.G. davčnemu zavezancu plačal kupnino v celoti, torej toliko, kot je znašala ocenjena vrednost spornega vozila.
Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2.odst. 339.čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
predlog za podaljšanje sodno določenega roka - upravičen razlog za podaljšanje - določna označitev predmeta dajatvene obveznosti
Pri dajatvenih zahtevkih, ko tožeča stranka uveljavlja izročitev določenih stvari, morajo biti te stvari opredeljene tako, da je nedvoumno možna njihova ločitev od drugih, istovrstnih stvari.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenec tudi po 14 mesecih od izteka s sklepom določenega roka za izdelavo izvedenskega mnenja le-tega sodišču ni predložil. Sodišču prve stopnje je sicer sporočil celo vrsto razlogov za zamudo in obljubljal, da ga bo v najkrajšem možnem času dostavil sodišču.
Zakon o pravdnem postopku daje namreč izvedencu možnost, da ga sodišče oprosti dolžnosti podati izvedensko mnenje, če so podani upravičeni razlogi, med katere sodi tudi preobremenjenost izvedenca (3. odstavek 246. člena ZPP).
KZ člen 329, 329/1, 329, 329/1. ZKP člen 358, 394.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči
To kaznivo dejanje je mogoče storiti le naklepno. To pomeni, da mora biti v storilčevi zavesti, da je nekdo s prevoznim sredstvom ali zaradi tega sredstva poškodovan, ter potrebna je pomoč.
ZPPSL člen 117, 117/2, 137, 137/2-1, 117, 117/2, 137, 137/2-1. ZPP člen 182, 182/3, 182, 182/3.
pobotni ugovor in nasprotna tožba - prijava terjatve v stečajnem postopku - odstop stečajnega upravitelja od pogodbe
Po določbah 1. točke 2. odst. 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), morajo upniki v 30-ih dneh od dneva, ko prejmejo obvestilo stečajnega upravitelja, da odstopa od pogodbe, prijaviti terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pogodbe.
KZ člen 14, 224, 224/1, 14, 224, 224/1. ZKP člen 53, 53/2, 277, 277/1, 277/1-3.
predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Zaprosilo oškodovanca za intervencijo policistov je mogoče šteti kot predlog za pregon. Zakon namreč obličnosti ne predpisuje in je zato v vsakem primeru potrebno ugotavljati voljo oškodovanca.
Stranki sta se v sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi dogovorili o sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se je delodajalec zavezal izplačati delavcu odmeno za sporazumno razvezo pogodbe o zaposlitvi. V sporazumu je bilo dogovorjeno tudi, da velja le v primeru, če bo odmena izplačana do določenega dne. Sodišče prve stopnje sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi napačno ni štelo za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi v smislu 79. člena ZDR, pač pa za izvensodno poravnavo oz. pogojno poravnavo v smislu določil OZ. Sporazum ni neveljaven, ker ne vsebuje določbe o posledicah pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti v skladu s 1. odstavku 79. člena ZDR. Drugi odstavek 79. člena ZDR določa, da je neveljaven le sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, ne določa pa takšnih posledic tudi za primer, če sporazum ne vsebuje določb o posledicah sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic za primer brezposelnosti. Tudi dejstvo, da sta stranki sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi vezali na predhodno izpolnitev pogoja izplačila denarnega zneska tožeči stranki, sporazumu ne jemlje pravne narave sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Prvi odstavek 11. člena ZDR glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi napotuje na smiselno uporabo pravil civilnega prava, zato je sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi mogoče dogovoriti tudi pogojno.
Tožnik je glede na ugotovljene zdravstvene težave sposoben v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo (invalidnost III. kategorije). Ker pri njem ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti v smislu izgubljene zmožnosti za opravljanje organiziranega pridobitnega dela, do priznanja višje (I.) kategorije invalidnosti ni upravičen.
zemljiškoknjižni vložek – odpis nepremičnine ali z.k. vložka – pripis nepremičnine z.k. vložku – prenos vpisov – nespremenjena oblika lastnine
Če se nepremičnina odpiše od obstoječega vložka in pripiše v nov vložek, se v ta vložek prenesejo tudi vsi vpisi, ki se nanašajo na nepremičnino, to pa jasno pomeni, da se ne more spreminjati oblika lastnine na nepremičnini, kot je to storilo sodišče prve stopnje in to iz solastnine na skupno lastnino.