Pravna podlaga za izrek denarne kazni je v določbi 2. in 3. odstavka 11. člena ZPP, ki določata materialnopravne pogoje, v katerih lahko sodišče strankam, intervenientom, njihovim zakonitim zastopnikom in pooblaščencem izreče denarno kazen in višino le-te.
Denarno kazen je mogoče izreči, če imajo osebe namen škodovati drugemu ali če zasledujejo cilj, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem in zato zlorabljajo svoje pravice, ki jih imajo po ZPP. Sodišče mora pred izrekom kazni ugotoviti obstoj navedenih zakonskih znakov in obrazložiti, katera dejanja strank zakonske znake izpolnjujejo.
ZDU-1 člen 76, 76/2, 76, 76/2. Uredba o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih člen 10, 10/1, 10, 10/1.
Tožnica po prevzemu k toženi stranki (ministrstvu) ni upravičena do dodatkov k plači iz naslova nezdružljivosti funkcij in zaradi posebnih odgovornosti po 1. odst. 10. čl. Uredbe o določitvi osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS in v upravnih organih, saj so ti dodatki vezani izključno na organ, v katerem je delo opravljala pred prevzemom (davčna uprava). Tožena stranka se namreč s prevzemom nalog odločanja v upravnem postopku na drugi stopnji ne šteje za davčno upravo (ampak le za davčni organ).
URS člen 22, 158, 22, 158. ZZVZZ člen 84, 84. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 230, 229, 230.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za opravljanje dela
Toženec je s tem, ko je dne 9.12.2002 izdal odločbo, po kateri ima tožnik od 8.3.2000 (t.j. za nazaj) pravico do nadomestila plače zaradi začasne nezmožnosti za delo le za skrajšan in ne za poln delovni čas (kot do tedaj), nedopustno posegel v dokončno urejeno pravno razmerje (pravico do nadomestila plače zaradi začasne nezmožnosti za delo), posredno pa tudi v lastne dokončne odločbe, s katerimi je bila ugotovljena tožnikova začasna nezmožnost za delo (za poln delovni čas).
Smisel 158. člena URS (pravnomočnost) je namreč v varovanju pravnih razmerij, ne pa le formalnega akta, t.j. odločbe državnega organa, s katero so ta razmerja urejena. Če morajo biti primeri za poseg v pravna razmerja, ki so urejena z odločbo državnega organa in postopek za tak poseg izrecno zakonsko določeni, bi morali biti zakonsko določeni tudi postopek in pogoji za poseg v pravna razmerja, o katerih odločba (formalni pravni akt) sicer ni bila izdana. Nasprotno razlogovanje bi namreč predstavljalo kršitev ustavnega načela enakega varstva pravic (22. člen URS).
ZVŠ člen 54. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 80.e, 80.g.
plača – dodatek k plači – bibliotekar
Ker so bile tožeče stranke pravilno izvoljene v naziv bibliotekarja, so upravičene do dodatkov k plači, ki so določeni z ZVŠ in kolektivno pogodbo, ne glede na dejstvo, da tožena stranka v aktu o sistemizaciji delovnih mest ni sistemizirala delovnega mesa bibliotekarja.
molk drugostopenjskega upravnega organa - dopustnost tožbe zaradi molka organa - razširitev tožbe na upravni akt drugostopenjskega upravnega organa
Ker za izdajo upravnega organa drugostopenjskega organa nova zahteva ni bila podana, do molka organa sploh ni prišlo in tožnik tudi ni pridobil pravice vložiti tožbo na podlagi 2. odstavka 72. člena ZDSS-1, t.j. zaradi molka organa. Sodišče prve stopnje je zato pravilno postopalo, ko je tožbo zavrglo.
Razširitev tožbe tudi na drugostopno odločbo toženca je možna le pod pogoji iz 80. člena ZDSS-1. Eden izmed pogojev, določenih v citirani določbi pa je, da je bil upravni akt izdan po vložitvi tožbe zaradi molka organa. Molk organa je torej eden izmed pogojev za razširitev tožbe na upravni akt, ki je bil izdan šele po vložitvi tožbe zaradi molka organa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – rok za podajo odpovedi
Rok za podajo odpovedi ni začel teči že tedaj, ko je tožnica očitano kršitev obveznosti iz delovnega razmerja storila, ampak na dan ustnega zagovora, saj se je šele tedaj direktor tožene stranke vsestransko seznanil z razlogi za njeno ravnanje. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana znotraj nadaljnjih petnajst dni je zato pravočasna.