dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - nezakonita gradnja - pomembno pravno vprašanje - nezakonita ali neskladna gradnja - gradnja drugačnega oziroma drugega objekta - že rešeno vprašanje - odstop od sodne prakse VS - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat pojasnilo, da je gradnja drugačnega oziroma drugega objekta nelegalna gradnja, zato revidentovo vprašanje, ali gre pri gradnji drugačnega oz. drugega objekta za neskladno ali nelegalno gradnjo, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni mogoče izkazati s sklicevanjem in napačno interpretacijo odločbe Vrhovnega sodišča, ki se nanaša na drugačno dejansko in pravno stanje.
Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nezakonite gradnje še ne pomeni zelo hudih posledic. Odstranitev take gradnje pomeni le vzpostavitev zakonitega stanja. To stanje prostora, kot je bilo pred nezakonitim posegom v prostor. Zato mora inšpekcijski zavezanec zelo hude posledice izkazati s posebej kvalificiranimi okoliščinami. Teh pa revident ni izkazal.
ukrep zdravstvenega inšpektorja - izvršba s posredno prisilitvijo - sklep o plačilu denarne kazni - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - nadaljevanje izvršbe
S sklepom o plačilu denarne kazni, izdanim na podlagi 298. člena ZUP, praviloma ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. O njihovih pravicah je odločeno z inšpekcijsko odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
ukrep gradbenega inšpektorja – odstranitev nelegalnega objekta - dovoljenost revizije – pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednostni – pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – odstop od prakse vrhovnega sodišča ni izkazan
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je mogoče z uspehom uveljavljati le, če revident natančno in konkretno opredeli pomembno pravno vprašanje po vsebini zadeve in navede okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost, ter nato opravi primerjavo pravnega in dejanskega stanja izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami Vrhovnega sodišča, s katerimi utemeljuje odstopanje in zatrjevano odstopanje tudi utemelji.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja – pomembno pravno vprašanje ni zastavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pravnega vprašanja, ki je po njenem mnenju pomembno po vsebini zadeve in zaradi katerega naj bi bila revizija dovoljena, ni jasno in konkretno izpostavila. V reviziji je sicer navedla in obrazložila revizijske razloge. Vendar samo z navedbo revizijskih vsebinskih razlogov in njihovo obrazložitvijo, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve, revidentka trditvenega in dokaznega bremena za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnila, zato tega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala.
Ker finančne posledice izvršitve inšpekcijskih ukrepov same po sebi še ne izkazujejo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, revidentka pa drugih posledic, vezanih na finančne posledice, ni konkretizirala in izkazala, tudi pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 6. ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 10, 10/2.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - vprašanje uporabe predpisa v upravnem odločanju - že rešeno vprašanje - rušitev zakonito zgrajenega objekta - ni vsebina zadeve - zelo hude posledice niso konkretizirane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
O vprašanju uporabe predpisa v upravnem odločanju obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana sodba ne odstopa. Ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje rušitve dela zakonito zgrajenega objekta se ne nanaša na vsebino te zadeve, kjer je v postopku ugotovljeno, da gre v celoti za nelegalno gradnjo in je bil zato revidentu izrečen inšpekcijski ukrep na podlagi 152. člena ZGO-1. Zato tudi to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).
Navedba, da ima odločitev v vsakem primeru za revidenta hude posledice, saj mu grozi rušenje objekta (kmečke lope), za dovoljenost revizije, zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta ne zadošča. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom bi moral revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS4002595
URS člen 26. OZ člen 131, 147, 148. ZIN člen 7, 34. ZZUZIS člen 1, 27, 27/1-5. ZVet-1 člen 2, 2/1-5, 32.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - izgubljeni dohodek - razžalitev dobrega imena in časti - odgovornost države za delo upravnega organa - inšpekcijski organ - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - inšpekcijski ukrep
Veterinarska inšpektorica je bila z vidika zagotavljanja zdravstvene neoporečnosti živil, zaradi varovanja zdravja in življenja ljudi, v okoliščinah konkretnega primera prisiljena prvi tožnici začasno prepovedati zbiranje surovega mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov, saj se ta predhodnih opozoril ni držala, medtem ko izrekanje glob v okviru prekrškovnih postopkov ne more zagotoviti varovanja zdravja in življenja potrošnikov.
Pooblastilo za izrek posebnega ukrepa sta v okoliščinah konkretnega primera inšpektorici dajali tako določba 34. člena ZIN kot tudi določba 1. točke prvega odstavka 27. člena ZZUZIS.
UPRAVNI SPOR - IZVRŠILNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014825
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
inšpekcijski ukrep - pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe - tožba zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe - upravni akt - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev - dovoljen upravni spor
Sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je zoper tak sklep upravni spor dovoljen.
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014750
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/4.
ustavljen inšpekcijski postopek - obnova postopka - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ni izkazan
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi gre za obnovo s sklepom o ustavitvi končanega inšpekcijskega postopka, ki ga je predlagala revidentka. Revidentkin predlog za obnovo postopka je bil zavržen iz treh razlogov, in sicer: ker ni dovoljen, ker je vložen prepozno in ker ga ni vložila upravičena oseba. Vprašanja, ki jih revidentka navaja, pa se ne nanašajo na razloge, zaradi katerih je bil predlog za obnovo postopka zavržen, ampak na učinke drugih upravnih postopkov na inšpekcijski postopek zaradi nezakonite gradnje. Ta vprašanja pa v obravnavani zadevi niso pomembna pravna vprašanja po vsebini te zadeve in tudi, glede na razloge za zavrženje predloga za obnovo postopka, na pravilno in zakonito odločitev v obravnavani zadevi ne vplivajo, zato ta vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Revidentka je uveljavljala tudi odstop od sodne prakse, vendar glede vprašanj, ki niso pomembna pravna vprašanja in dodatno, glede vprašanja udeležbe stranskih udeležencev v inšpekcijskem postopku, ki pa glede na to, da njen predlog za obnovo postopka ni bil zavržen samo iz tega razloga, ampak tudi kot nedovoljen (ker je bil vložen zoper sklep) in prepozen (po poteku v četrtem odstavku 263. člena ZUP določenega objektivnega roka treh let od dokončnosti odločbe), sam zase na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva. Zato tudi izpolnjevanje tega uveljavljanega pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZGO-1 člen 146, 153, 158. ZUP člen 144, 144/1-4, 144/3.
neskladna gradnja - inšpekcijski ukrep - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena ustavitev gradnje in uskladitev gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo, obveznost ali pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Pravno vprašanje, ki se nanaša na zakonito zgrajene objekte, ki so na podlagi 197. člena ZGO-1 po samem ZGO-1 pridobili uporabno dovoljenje, ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve, presoje zakonitosti inšpekcijskega ukrepa, izrečenega zaradi neskladne gradnje.
Vprašanje obrazložitve razlogov za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka v inšpekcijskih odločbah, izdanih na podlagi ZGO-1, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Določba 146. člena ZGO-1, ki določa, da se vodenje inšpekcijskih ukrepov, izrekanje ukrepov in vročanje odločb v inšpekcijskem postopku šteje za nujne ukrepe v javnem interesu, je namreč jasna in ne sproža dvomov ali dilem, da nujnosti inšpekcijskih ukrepov po ZGO-1 in s tem tudi vodenje skrajšanega postopka (primerjaj 4. točko prvega odstavka in tretji odstavek 144. člena ZUP), ni treba posebej ugotavljati niti obrazložiti.
V tej zadevi ne gre za inšpekcijski ukrep, ki bi revidentki trajno odvzel možnost bivanja v stanovanju. Gre za začasno omejitev njenega bivanja, do uskladitve izdanega gradbenega dovoljenja z izvedeno gradnjo. Revidentka pa ni izkazala, da v tem času ne more bivati v drugih primernih prostorih. To je, da z njimi ne razpolaga oziroma da nima drugih možnosti začasnega bivanja. zato tudi pogoj po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/2, 77. ZGO-1 člen 153, 153/2. ZUP člen 222, 285, 285/1, 290, 297, 297/1, 298, 298/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ukrep ob neskladni gradnji - način izvršbe - izvršba po drugih osebah - izvršba s prisilitvijo - poseg v tožničine pravice - pouk o pravnem sredstvu - poprava napake v upravnem aktu - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi - naložitev obveznosti povečanja tlorisa objekta
Ali se v posameznem primeru s sklepom o izvršbi odloča oziroma posega v pravice, obveznosti ali pravni koristi inšpekcijskega zavezanca, je odvisno od vsebine vsakega posameznega sklepa in okoliščin vsakega posameznega primera, kar mora sodišče v okviru tožbenih navedb, če pa gre za procesne predpostavke, pa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), presoditi v vsakem primeru posebej.
Prvostopenjsko sodišče se v izpodbijanem sklepu ni opredelilo do neskladja med izvršilnim naslovom in sklepom o dovolitvi izvršbe glede načina izvršbe, pa bi se moralo, ker bi moralo presoditi, ali je zaradi tega neskladja s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v tožničine pravice.
Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do vprašanja, ali se z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe posega v tožničine pravice s tem, ko se ji zaradi uresničitve inšpekcijskega ukrepa uskladitve njene gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem odreja povečanje (dograditev) prizidka na tlorisno površino, določeno v gradbenem dovoljenju, in se odreja izvršba tega po tretjih osebah (torej dograditev prizidka na njene stroške po tretjih osebah), če tega ne bo storila sama v danem roku.
Določba drugega odstavka 153. člena ZGO-1 inšpektorja zavezuje k odreditvi odstranitve objekta, kolikor ni zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem, ne daje pa navedena zakonska določba pravne podlage za inšpekcijski ukrep povečanja (tlorisnih dimenzij) v nasprotju z gradbenim dovoljenjem zgrajenega objekta, še manj pa, da se tak ukrep celo izvrši po tretjih osebah.
Pouk o pravnem sredstvu je obvezna sestavina odločbe, vendar sam po sebi ne more dati ali odvzeti stranki pravice do sodnega varstva. Končna odločitev o tem, ali ima stranka zoper izpodbijani upravni akt sodno varstvo po določbah ZUS-1, ni stvar upravnega organa, temveč je odvisna od presoje sodišča o tem, ali je izpodbijani upravni akt po vsebini akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, oziroma ali so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih za postopek v upravnem sporu določa ZUS-1 v 36. členu.
Upravni organ lahko vsak čas popravi svoje napake v upravnem aktu, to velja tudi za izvršilni naslov in izvršilni sklep, bodisi s sklepom o popravi pomote v aktu (222. člen ZUP), če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, ali pa s spremembo odločbe oziroma sklepa z uporabo katerega od zakonitih pravnih sredstev, določenih v ZUP (260. do 280. člen ZUP), če so izpolnjeni predpisani pogoji za uporabo katerega od teh pravnih sredstev.
začasna odredba - predpisane mejne vrednosti emisije - neizkazana težko popravljiva škoda - sprememba zakonodaje EU
Z verjetno spremembo zakonodaje EU ni mogoče izkazati težko popravljive škode. Bodoča negotova zakonodaja na že sprejete dokončne odločbe in na dolžnost njihovega izvrševanja nima nikakršnega vpliva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-3. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica člen 21.
ukrep medobčinskega inšpektorja - obvezen priklop na javno kanalizacijo - dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - zelo hude posledice - niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča revident z neizkazanimi trditvami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - KMETIJSTVO
VS1014603
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZSMKR člen 1, 3, 3/3, 4, 12. Direktiva Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (Direktiva Sveta 2002/53,ES) člen 1, 3. Direktiva Sveta 2002/57/ES z dne 13. junija 2002 o trženju semena oljnic in predivnic (Direktiva Sveta 2002/57/ES člen 1, 1-b.
ukrep kmetijskega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasne zakonske določbe- navadna konoplja (cannabis sativa) - vpis v uradno sortno listo - oljnice in predivnice - uporaba zakona - semenski material kmetijskih rastlin
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Izpostavljeno vprašanje, ni pomembno pravno vprašanje, saj gre za pravno vprašanje, ki v teoriji in praksi ne sproža posebnih dilem in je nanj mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago določb 1., 3. in 12. člena ZSMKR, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
Iz določb 1., 3. in 12. člena ZSMKR jasno izhaja, da se nanaša tudi na predmetna semena navadne konoplje (Cannabis sativa), ki pa niso bila vpisana v uradno sortno listo, zato je njihovo trženje prepovedano.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice niso izkazane - posebej kvalificirane okoliščine - začasna odredba - zavrženje začasne odredbe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavil, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odstranitev objekta, ki je zakonsko določena posledica nelegalne gradnje, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, zato morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Revident takih posebej kvalificiranih okoliščin ob dejstvu, da je predmet nelegalne gradnje skladiščni objekt, v katerem ne prebiva, temveč ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, s katero naj bi pridobival dohodek (česar revident ne izkaže z nobenimi dokazi), ni izkazal. Ker revident ni lastnik nelegalne gradnje, zelo hude posledice, ki jih zatrjuje zanj niti ne bi mogle nastati. Pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.
ukrep gradbenega inšpektorja - nezakonita gradnja - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Izpostavljeno vprašanje, ali objekti zgrajeni pred letom 1967, v primeru obnove rabijo gradbeno oziroma uporabno dovoljenje, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj se ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve. V obravnavani zadevi je namreč v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je revident brez gradbenega dovoljenja zgradil nov skladiščni objekt, zato mu je z izpodbijano inšpekcijsko odločbo tudi izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje.
Revident zelo hude posledice, ki jo navaja, to je eksistencialne ogroženosti zaradi nezmožnosti vzdrževanja kmetije, vsebinsko ni konkretiziral niti izkazal. Ostale posledice, ki jih navaja, pa same zase brez ustrezne konkretizacije tudi ne izkazujejo nastanka zelo hudih posledic. Zato uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
ukrep inšpektorja za delo - delo na črno - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident pravno vprašanje navezuje na obstoj določenih dejanskih okoliščin (da je najdena oseba pri revidentu opravljala delo na podlagi soglasja delodajalca, pri katerem je zaposlena za polni delovni čas), ki jih upravna organa in prvostopenjsko sodišče v okviru dejanskega stanja niso ugotovili, in na take okoliščine izpodbijana odločitev ni oprta, to vprašanje ni pomembno za odločitev v tej zadevi. Tudi sicer revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Zelo hude posledice kot pogoj za dovoljenost revizije morajo za revidenta izhajati prav iz odločbe, izpodbijane v konkretnem upravnem sporu. Ker v reviziji zatrjevane posledice ne izhajajo iz v tem upravnem sporu izpodbijane inšpekcijske odločbe, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavila, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z navajanjem revizijskih razlogov ni mogoče utemeljevati pogojev za dovoljenost revizije.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - vprašanje ni bistveno za odločitev
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V inšpekcijski odločbi, s katero je izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje, obveznost ali pravica strank ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Vprašanje, ki ga revidenta izpostavljata in glede katerega uveljavljata odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer: ali je treba v primeru, ko ni izkazana pravica graditi inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje prekiniti, ni bistveno za odločitev v tej zadevi, kjer je inšpekcijski ukrep izrečen ker je objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja, brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč in ker ni izkazana niti pravica graditi. Poleg tega se odločbe Vrhovnega sodišča na katere se sklicujeta nanašajo na popolnoma drugačno dejansko in pravno podlago. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS1014535
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-3. ZVPNPP člen 12, 12/2.
varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - zavajajoča poslovna praksa - sezonska razprodaja - cena pred znižanjem - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni konkretizirano - sklicevanje na neobstoj sodne prakse - zelo hude posledice - niso posledice tega postopka
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja, s katerim bi utemeljevala dovoljenost revizije, ni izpostavila na zahtevani način. Ni ga namreč natančno in konkretno opredelila po vsebini zadeve, ni navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, niti ni natančno in konkretno navedla okoliščin, ki utemeljujejo njegovo pomembnost. Zato se tudi ne more sklicevati na neobstoj sodne prakse. Vrhovno sodišče pa pri tem zgolj dodaja, da je presoja, ali neko dejanje oziroma ravnanje predstavlja nepošteno poslovno prakso podjetja v razmerju do potrošnikov po ZVPNPP, odvisna od konkretnih dejanskih okoliščin v vsaki posamezni zadevi.
Revidentka (ni niti konkretno opredelila in še manj izkazala) zelo hudih posledic, ki bi jih v tem upravnem sporu izpodbijana odločitev imela zanjo. V obravnavani zadevi gre za izrek inšpekcijskega ukrepa prepovedi uporabe dejanj zavajajoče poslovne prakse in ne za kaznovanje z globo za storjeni prekršek. Kaznovanje za prekršek z globo pa tudi ni posledica tega postopka, temveč gre za samostojen postopek, ki ga izvede prekrškovni organ, to je prvostopenjski upravni organ v tej zadevi, na podlagi lastne presoje, pri tem pa ni vezan na odločitev v tej stvari.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZGO-1 člen 156a.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - ni upravni akt po ZUS-1 - zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom in določa zakonito sredstvo izvršbe, ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba zoper tak sklep o dovolitvi izvršbe zavrže po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, je zato pravilna.
Na drugačno odločitev sodišča tudi ne vpliva novela Zakona o graditvi objektov (ZGO-1E), ki v osnovni zakon dodaja 156. a člen glede odloga izvršbe inšpekcijskih odločb o odstranitvi objektov. V upravnem sporu se namreč presoja pravilnost in zakonitost upravnih aktov po pravnem in dejanskem stanju ob izdaji izpodbijanega upravnega akta. Če bosta tožnika želela uveljaviti odložitev izvršbe po navedenem 156. a členu ZGO-1, bosta morala za odlog izvršbe zaprositi prvostopenjski upravni organ.