GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1016026
ZGO-1 člen 152, 157, 157/1, 157/5. ZUS-1 člen 59, 59/1.
dovoljena revizija - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - vrednostni kriterij - zavezanec za plačilo - vezanost na inšpekcijsko odločbo zaradi nelegalne gradnje - zavrnitev predlaganih dokazov brez glavne obravnave
Okoliščina, da organ izda odločbo o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora po prejemu inšpekcijske odločbe zaradi nelegalne gradnje, vzpostavlja vezanost organa, ki odmerja nadomestilo, na dejansko stanje glede tega, kdo je inšpekcijski zavezanec (bodisi kot investitor ali lastnik nedovoljene gradnje ali lastnik zemljišča). Omenjene osebe, ki so naštete v prvem odstavku 157. člena ZGO-1, so namreč tudi inšpekcijski zavezanci, na katere se glasi odločba zaradi nelegalne gradnje iz 152. člena ZGO-1. Izjema so primeri, ko se pojavi nestrinjanje o tem, kaj oziroma o kom je odločil gradbeni inšpektor (npr. v primeru dveh oseb z enakim imenom bi zavezanec za plačilo nadomestila trdil, da ni oseba iz gradbene inšpekcijske odločbe), ali če bi prišlo po izdaji odločbe iz 152. člena ZGO-1 na strani inšpekcijskega zavezanca do spremenjenih okoliščin.
Če sodišče zavrne tožbene navedbe kot neupoštevne, se na ta način izreče tudi glede z njimi povezanih dokazov in glavne obravnave, na kateri naj bi bili izvedeni. Sodišču zato ni mogoče očitati kršitve strankine pravice do obrazloženosti sodne odločbe.
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi pravilno svojo odločitev podprlo tudi s sklicevanjem na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, da stranka težko popravljive škode ne more izkazovati zgolj z navajanjem posledic upoštevanja inšpekcijskega ukrepa, saj je izvrševanje takega ukrepa že po naravi stvari povezano z določenimi stroški in škodo
ZPDZC-1 člen 3. ObrZ člen 5, 5/1, 5/2, 5/2-2, 6, 6/1, 6/2. ZUS-1 člen 83, 83/2, 85, 85/1, 94, 94/2.
dovoljena revizija - ukrep tržnega inšpektorja - obrtna dejavnost - pomembno pravno vprašanje - obrtno dovoljenje
Kdaj gre za obrtno dejavnost, opredeljuje prvi odstavek 5. člena ObrZ. Kdaj se kljub tem določbam dejavnost ne šteje za obrtno dejavnost, pa določa drugi odstavek istega člena. Če ne gre za opravljanje obrtne dejavnosti, po navedenem obrtno dovoljenje tudi s prvim odstavkom 6. člena ni predpisano kot pogoj za opravljanje te dejavnosti. Tako po drugi alineji drugega odstavka 5. člena ne gre za obrtno dejavnost, če se opravlja v majhnem obsegu, kot dopolnitev ostalim dejavnostim gospodarskega subjekta. Po navedenem torej za majhen obseg del, ki se jih opravlja kot dopolnitev ostalim dejavnostim, obrtno dovoljenje ni potrebno, kar pomeni, da tudi ne gre za delo na črno po drugi alineji 3. člena ZPDZC-1, če samozaposlena oseba nima obrtnega dovoljenja.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015965
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 4, 5, 5/2, 9.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice - kvalificirane okoliščine
Vprašanja, na katera je Vrhovno sodišče že odgovorilo, oziroma je odgovor jasen že na podlagi branja zakonskih in podzakonskih določb, glede katerih v sodni praski ni dvomov ali dilem, niso vprašanja zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo (2. točka drugega odstavka 83. člena ZUS-1).
Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - odlog izvršbe - pomembno pravno vprašanje - hujša gospodarska škoda - jasno besedilo zakona
Odgovor na vprašanje, ali pojem hujša gospodarska škoda po 156.a členu ZGO-1 zajema le tam navedeno škodo, ali tudi škodo po 132. členu OZ, izhaja že iz besedila citirane določbe. Ta jasno določa, kaj se šteje za hujšo gospodarsko škodo, in sicer: povzročitev trajne nelikvidnosti ali izguba edinega vira pridobivanja dohodkov in sredstev za preživljanje. Gre za specialno zakonsko ureditev, ki izključno za namen odloga izvršbe inšpekcijske odločbe gradbenega inšpektorja jasno določa, da mora biti izkazana kvalificirana škoda, kot jo določa ZGO-1.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa – agresivna poslovna praksa - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, ni oblikoval. Sama navedba revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve, za dovoljenost revizije ne zadošča. Zelo hude posledice niso izkazane.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015851
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 2, 2/1-12/2.
dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep - neskladna gradnja - gradbeno dovoljenje za rušitev - pomembno pravno vprašanje - jasno zakonsko besedilo - neizkazane zelo hude posledice
Popolnoma jasno je, da pravna podlaga za izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa ni gradbeno dovoljenje, ampak drugi odstavek 153. člena ZGO-1, dejanska podlaga pa obstoječa neskladna gradnja.
Gradbeno dovoljenje, izdano z namenom uskladitve neskladne gradnje (že po logiki stvari in glede na jasno definicijo pojma neskladna gradnja), je le tako dovoljenje, ki do tedaj neskladno gradnjo dovoli. Vsi deli gradnje, ki z novim gradbenim dovoljenjem niso dovoljeni (ne glede na to, ali je za te dele dovoljenje zavrnjeno, ali pa je v dovoljenju predvidena njihova rušitev), pa so še vedno neskladna gradnja in zato dejanska podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa.
Splošna navedba, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, ker predvideva rušitev gradnje in s tem poseg v lastninsko pravico, ki je zaščitena s 67. členom URS, Vrhovnemu sodišču ne omogoča presoje, ali ima konkretni izpodbijani akt zanj res zelo hude posledice, zato za dovoljenost revizije ne zadošča.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO
VS1015848
ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUP člen 135, 260, 260-9. ZIN člen 28.
dovoljenost revizije - obnova ustavljenega inšpekcijskega postopka - javni ali zasebni interes - vprašanja se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe - zelo hude posledice niso izkazane
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka. Navedeni sklep po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravnih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.
Na podlagi vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe in vprašanj, ki se ne nanašajo na predmet spora, revizije ni mogoče dovoliti.
Ker se inšpekcijski postopek vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi, zgolj posredni učinki odločitve inšpektorja, na katere se revidenta sklicujeta, ne morejo šteti za zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1015567
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZUTD člen 163.
dovoljenost revizije - posredovanje delovne sile - pomembno pravno vprašanje - podizvajalska pogodba - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zagotavljanje dela - zelo hude posledice
Postavljeno vprašanje ni pomembno za obravnavano zadevo, ker se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vsebino pogodb (torej z njihovo zapisano, formalno vsebino), ampak z dejansko vsebino medsebojnih razmerij, dejanskim izvajanjem pogodbe ter načinom in pogoji opravljanja dela. Kakšna je ta vsebina, pa izhaja iz 163. člena ZUTD.
Navedbe o vplivu izpodbijane odločbe na revidentovo poslovanje v organizacijskem in finančnem smislu, saj se bodo povečali stroški poslovanja, ne predstavljajo zelo hudih posledic že zato, ker vsaka sprememba poslovanja tega standarda ne dosega.
S tako opredeljenima vprašanjema revidentka pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala. Njeno prvo vprašanje je splošno in ne izpolnjuje v ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča izoblikovanih zahtev za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnava. Na drugo postavljeno vprašanje pa je mogoče odgovoriti že z branjem določb ZVPNPP, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
začasna odredba - pogoj za izdajo - težko popravljiva škoda - izkazanost
Tožeča stranka s svojimi navedbami verjetnosti nastanka težko popravljive škode ni izkazala. Zgolj predložen načrt oglaševanja – seznami vseh mikrolokacij in čas oglaševanja ter seznami vseh naročnikov - ni dovolj za izkazovanje konkretnih posledic izpodbijane odločbe na poslovanje tožeče stranke. Čeprav je sicer navajala zneske, ki naj bi predstavljali izpad prihodkov, pa zanje ni predložila nobenega dokaza.
inšpekcijski ukrep - odstranitev nezakonitih objektov za oglaševanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda kot pogoj za začasno odredbo
Verjetnost nastanka škode oziroma posledic, ki naj jih začasna odredba prepreči, mora biti v neposredni zvezi s spornim pravnim razmerjem oziroma predmetom obravnavanja v upravnem sporu. V konkretnem primeru pa tožnikov poslovni ugled ne bo okrnjen zaradi odstranjenih objektov za oglaševanje, ampak zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Zato zatrjevana težko popravljiva škoda ni škoda, zaradi katere je mogoče izdati začasno odredbo v upravnem sporu.
začasna odredba - odložitev izvršitve inšpekcijskega ukrepa - težko popravljiva škoda - pritožba zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe - dopolnjevanje predloga z novimi navedbami o težko popravljivi škodi - pritožbene novote
Za odločitev o začasni odredbi, da se odloži izvršitev inšpekcijskega ukrepa, niso pomembne trditve tožnice, da ni inšpekcijska zavezanka.
V pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predlagane začasne odredbe ni dopustno dopolnjevati navedb o težko popravljivi škodi in predlagati dokaze. Omenjeni ugovor bo namreč predmet odločanja o glavni stvari, medtem ko je pri odločanju o začasni odredbi treba izhajati iz predpostavke, da mora naložene obveznost izvršiti (v skladu z izpodbijano dokončno odločbo).
UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1015653
ZUP člen 180, 225, 225/5. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4.
vrnitev v prejšnje stanje zaradi prepozne pritožbe - nepravilna vročitev upravnega akta - razveljavitev klavzule pravnomočnosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z nepravočasno vloženo pritožbo zoper upravni akt in sklep o zavrnitvi zahteve za razveljavitev klavzule pravnomočnosti nista akta, ki ju je mogoče (samostojno) izpodbijati v upravnem sporu.
ZGO-1 člen 148, 148/3. ZUP člen 7, 7/3, 285, 285/1, 290, 297, 297/1, 298, 298/1, 298/2.
dovoljena revizija - izvršba - ukrep gradbenega inšpektorja - način izvršbe - izvršba s prisilitvijo - opozorilo o prisilni izvršbi - pomembno pravno vprašanje - opozorilo v izreku inšpekcijske odločbe
Opozorilo o prisilni izvršbi, navedena v izreku inšpekcijske odločbe nima pravnih učinkov pravnomočne odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, kot to zatrjuje revident. Način izvršbe se določi s sklepom o dovolitvi izvršbe.
Inšpekcijski organ ni prost pri izbiri načina izvršbe, vendar to ne pomeni, da mora vedno najprej določiti izvršbo po drugi osebi.
ZVPot člen 43č, 43d, 46, 46a, 46b, 46c. Direktiva Sveta 85/577/EGS z dne 20. decembra 1985 za varstvo potrošnika v primeru pogodb, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov člen 5.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - obseg revizijske presoje - ukrep tržnega inšpektorja - zakonska pravica potrošnika do odstopa od pogodbe - pogodba, sklenjena izven poslovnih prostorov - prodaja od vrat do vrat - rok za odstop od pogodbe - varstvo potrošnikov pred nepremišljenimi odločitvami - omejujoče pogodbeno določilo - skladnost z Direktivo 85/577/EGS - poenotenje prakse
Potrošnik ima pravico do odstopa od pogodbe skladno z 46.c členom ZVPot ves čas veljavnosti pogodbe tudi pred dobavo blaga, rok iz 46.c člena pa predstavlja končni rok za odstop od pogodbe, do izteka katerega za potrošnika v primeru odstopa ne nastanejo negativne posledice.
Po 46.c členu ZVPot rok za odpoved od pogodbe prične teči z nastopom pogodbenih zavez in se izteče v primeru dobave blaga (in ob pravilnem obvestilu o tej pravici) šele v štirinajstih dneh od dneva, ko je potrošnik sprejel blago.
UPRAVNI SPOR - OKOLJSKO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1015534
ZVO-1 člen 9, 11, 157, 157/1, 157/2, 157a. ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.
dovoljenost revizije - ukrep okoljskega inšpektorja - odpadek - izrabljene gume - zavezanec za odstranitev - vrednostni pogoj ni izpolnjen - jasno zakonsko besedilo - povzročitelj obremenitve okolja znan - načelo odgovornosti povzročitelja - „polluter-pays“ - načelo subsidiarnega ukrepanja
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe, s katero je okoljski inšpektor revidentki naložil odstranitev tam navedenih izrabljenih gum ter njihovo oddajo ali prepustitev zbiralcu odpadkov, izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov. V tej odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Odgovor nanj namreč jasno izhaja iz določb 9. člena in 11. člena ZVO-1. V primerih, ko je povzročitelj obremenitve znan (kot je to nesporno v obravnavanem primeru), ni mogoče uporabiti 157.a člena ZVZO-1.
začasna odredba – ureditvena začasna odredba - sporno pravno razmerje - težko popravljiva škoda
Predlagana začasna ureditev stanja (naj se poimensko določeni gradbeni inšpektorici začasno prepove nadaljnje delo v navedeni inšpekcijski zadevi do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu) se ne nanaša na sporno pravno razmerje. Sporno pravno razmerje v obravnavani zadevi je ugotovitev inšpektorice, da ni razlogov za ustavitev inšpekcijskega postopka.
Na drugačno odločitev ne vpliva pritožbeno zatrjevanje, da je škoda izkazana z nestrokovnim in protipravnim ravnanjem imenovane gradbene inšpektorice, saj so eventualne kršitve določb postopka ali materialnega prava lahko predmet preizkusa v upravnem pritožbenem postopku (oziroma z drugimi pravnimi sredstvi).
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVPNPP člen 3, 4, 5, 12. ZVPot člen 28. ZUP člen 129, 129/1-4.
dovoljenost revizije - ukrep tržnega inšpektorja – nepoštena poslovna praksa - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - ne bis in idem - dvakratno odločanje o isti stvari
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je vprašanje o kršitvi pravila „ne dvakrat o isti stvar“, s katerim revident utemeljuje dovoljenost revizije, zavajajoče, saj kot je razvidno iz sodbe sodišča prve stopnje in revizije, se to vprašanje nanaša na hkratno vodenje inšpekcijskega (upravnega) in prekrškovnega postopka, ki se vodi po posebnem zakonu. Odgovor na to vprašanje pa izhaja že iz narave in namena obeh postopkov, saj je namen prvega postopka odprava nezakonitih ravnanj ali prepoved nadaljevanja takih ravnanj, medtem ko se v postopku o prekrških izrekajo sankcije za taka ravnanja, če pomenijo kršitev zakona in drugih predpisov in so določena kot prekršek in so za njih predpisane sankcije.