Oglaševanje izdelkov z dvojnim označevanjem cen, pri katerem je pred višjo ceno navedena beseda „namesto“, pod njo pa nova, nižja cena, pri tem pa se predmetni izdelki po višjih cenah, označenih z besedo „namesto“, niso nikoli prodajali, je zavajajoče oglaševanje v smislu določb 12. b člena ZVPot. Takšno oglaševanje zbuja vtis navidezne razprodaje, kar pa lahko vpliva na odločitev potrošnika o nakupu.
ukrep inšpektorja za delo – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča – zelo hude posledice za stranko – glavna dejavnost - stečaj
Če revident zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča ne izkaže z navedbo sodnih odločb Vrhovnega sodišča, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če revident navaja, da ima odločitev v zadevi zanj zelo hude posledice in bo ob plačilu moral v stečaj, mora v potrditev teh navedb predložiti dokazila, iz katerih izhaja njegovo finančno stanje in s tem stečajni razlog.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
sklep o uvedbi izvršbe – zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravico, obveznost ali pravno korist – napačen pravni pouk
Odločitev o pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero je bila pritožniku naložena takojšnja ustavitev gradnje in odstranitev spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker pritožnik naloženega ukrepa ni izpolnil sam, zato zoper tak sklep upravni spor ni dopusten.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – ustavitev gradnje in odstranitev počitniškega objekta – zelo hude posledice – začasna odredba
Revizije zoper pravnomočno sodbo o zakonitosti izreka inšpekcijskega ukrepa ni mogoče dovoliti zgolj na podlagi zelo pavšalnih navedb o hudih posledicah, ki naj bi jih imela izvršitev v upravnem sporu izpodbijanega akta. S sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje, ki jih revidentka ni konkretizirala, še manj pa ponudila dokaze, da bi ji izvršitev inšpekcijske odločbe tako stanje še poslabšalo, revidentka ni izkazala verjetnosti nastanka zelo hudih posledic.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012831
ZGO-1, člen 2, 2/1-1, 2/1-3, 152, 153. ZUS-1, člen 83, 83/2-3.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljena revizija – zelo hude posledice – nelegalna gradnja – neskladna gradnja – evidentiranost objekta v zemljiškem katastru – nedovoljena gradnja – opustitev oprave glavne obravnave
Vrhovno sodišče meni, da so oba upravna organa in prvostopno sodišče dovolj natančno in pravilno pojasnili, zakaj sporne gradnje niso obravnavali kot neskladne gradnje (153. člen ZGO-1), ampak kot nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1). V tej zadevi namreč ni sporno, da je bilo investitorju (revidentu) izdano lokacijsko in nato gradbeno dovoljenje za gradnjo drugačnega objekta (dimenzij 11,99 m x 7,79 m) na drugi lokaciji (zemljišče na parc. št. 15 k. o. ...), da pa revident gradi objekt v dimenzijah 19,6 m x 16 m na zemljišču s parc. št. 16 in le delno na zemljišču s parc. št. 15, obe k. o. ... Zato je stališče, da gre v obravnavani zadevi v celoti za nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1), za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, pravilno in zakonito. Z začetkom gradnje brez gradbenega dovoljenja pa je kršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1, ki med drugim določa, da se gradnja objekta lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja.
V upravnosodni praksi sta vprašanji, ki ju izpostavlja revident povsem razčiščeni (sodbi Vrhovnega sodišča X Ips 774/2006 in X Ips 1369/2005). Tudi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje pravilno razlikuje med nelegalno in neskladno gradnjo in inšpekcijskimi ukrepi za obe situaciji po ZGO-1 (152. in 153. člen ZGO-1). Kadar gradbeno dovoljenje za objekt ni bilo izdano, je potrebno objekt kot celoto šteti za nelegalen objekt v smislu 12.1. točke 2. člena ZGO-1. Za neskladno pa je namreč mogoče šteti le gradnjo, ki ni v skladu s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja (12.2. točke 2. člena ZGO-1). To pomeni, da kadar za objekt gradbeno dovoljenje ni bilo izdano in med strankama v postopku to ni sporno (kot je podano v konkretnem primeru), ni mogoče odrediti inšpekcijskih ukrepov po 153. členu ZGO-1 oziroma to šteti za neskladno gradnjo, kajti določba tega člena to ne dopušča.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – GRADBENIŠTVO – UPRAVNI SPOR
VS1014627
ZGO-1 člen 152. ZUS-1 člen 32, 32/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javna korist
Rušitev nelegalno zgrajenega objekta sama po sebi ne more predstavljati težko popravljive škode. Z izvršitvijo inšpekcijske odločbe se tudi ne bo poseglo v pravice tožnikov, saj tožnika z nelegalno gradnjo nista pridobila pravic, ki bi jih varoval pravni red.
Prav zaradi varovanja pravnega reda je sodišče prve stopnje pravilno tudi skladno z načelom sorazmernosti upoštevalo prizadetost javne koristi, ki bi bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča lahko okrnjena ob morebitni ugoditvi zahtevi za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odložila izvršitev izpodbijanega akta.
Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1 točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1).
Iz dejanskega stanja, ugotovljenega v inšpekcijskem postopku, izhaja, da revident za izvedena dela nima gradbenega dovoljenja, to je razvidno tudi iz samih revizijskih navedb. Ta okoliščina pa je tudi po presoji revizijskega sodišča odločilna za izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi navedene določbe ZGO-1.
Da bi lahko Vrhovno sodišče presodilo, ali ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko, in je zato izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Zato samo zatrjevanje zakonsko predvidene posledice za dovoljenost revizije ne zadošča.
ukrep občinske inšpekcije – ogrožanje občinske ceste – znižanje drevja – dovoljenost revizije – zelo hude posledice
Da bi lahko Vrhovno sodišče presodilo, ali ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko, in je zato izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije na podlagi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
ZUS-1 člen 92, 107, 107/2. ZUN člen 50, 51. ZGO-1 člen 200, 200/1, 3, 3/3.
ukrep urbanističnega inšpektorja – odstranitev nedovoljenih posegov – upravno dovoljenje
Če je inšpektor ugotovil, da je investitor posegal v prostor, ne da bi si pred tem pridobil potrebno dovoljenje, je po določbah 73. člena ZUS izdal odločbo o odstranitvi nedovoljenih posegov, in sicer ne glede na to, iz kakšnih razlogov je investitor opravil nedovoljene posege v prostor ali za kakšno gradnjo je šlo.
Revizijsko sodišče je pravilno uporabo materialnega prava presojalo tudi glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-150/2004-19 z dne 1.12. 2005 (Ur. l. RS, št. 11/2006), in presodilo, da navedena odločba ne vpliva na odločitev v tej zadevi. S to odločbo je Ustavno sodišče RS sicer razveljavilo določbo prvega odstavka 200. člena ZGO-1, vendar le, kolikor se nanaša na gradnje iz tretjega odstavka 3. člena ZGO-1, to pa so enostavni objekti. V obravnavani zadevi ne gre za enostavna objekta.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012797
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 83, 83/1-3.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme - sklep o dovolitvi izvršbe - ukrep gradbenega inšpektorja - zelo hude posledice
Revidentka bi morala vzročno zvezo med izvršitvijo izpodbijanega sklepa (odstranitvijo objektov) in domnevno neuspešnostjo podjetja izkazati z navedbo konkretnih okoliščin (predvsem s tem, kako bi domnevno dodatni stroški skladiščenja na drugi lokaciji in zatrjevana neposredna škoda vplivali na uspešnost njenega poslovanja), poleg tega pa tudi navesti dokaze, s katerimi bi bile te trditve izkazane.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/4. ZUP člen 290, 290/1.
dovolitev izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe – poseg v pravico, obveznost ali pravno korist
Sklep o dovolitvi izvršbe, s katerim ni odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/5.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – vrednostni pogoj – obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti – neenotnost sodne praske sodišča prve stopnje – predložitev kopij sodnih odločb sodišča prve stopnje - zelo hude posledice
Ker gre v obravnavani zadevi za ukrep gradbenega inšpektorja, to ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Revident mora, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti.
Revidenta nista izkazala, kolikšna je le vrednost obravnavanih objektov (vrednosti objektov iz prodajnih pogodb predstavljata ceno za objekt in za pripadajoče zemljišče), niti zakaj predstavlja izguba te vrednosti zaradi odstranitve objektov za vsakega od njiju zelo hude posledice. Prav tako nista navajala kakršnihkoli drugih posledic izpodbijane odločbe in tako nista izkazala obstoja zelo hudih posledic.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 40, 40/1. ZPP člen 213, 213/1.
sklep o dovolitvi izvršbe - predhodni preizkus tožbe - ugotavljanje procesne predpostavke - naknadna sprememba izvršilnega naslova - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ko sodišče prve stopnje na podlagi 36. člena in uvodnih določb ZUS-1 presoja, ali so podane procesne predpostavke za vsebinsko odločanje o tožbi zoper sklep o izvršbi, mora po mnenju Vrhovnega sodišča ugotavljati oziroma ugotoviti konkretne okoliščine sporne upravne zadeve, med drugim tudi, ali ni bil akt, katerega prisilna izvršba se dovoljuje, v nadaljnjem upravnem ali upravno-sodnem postopku spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Ker gre za presojo obstoja procesne predpostavke, mora sodišče prve stopnje te okoliščine ugotavljati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1), torej ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).
ukrep prometnega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – status inšpekcijskega zavezanca - zelo hude posledice – pavšalne navedbe
Revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavila na zahtevani način, zato uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala. S pavšalnimi navedbami, ki jih ni z ničemer konkretizirala, revidentka ni izkazala nastanka zelo hudih posledic, ki jih zanjo ima izpodbijana odločba.
Ker je odločba, katere odložitev izvršitve sta revidenta predlagala postala pravnomočna, odložitev upravne izvršbe po tej odločbi po tretjem odstavku 293. člena ZUP ni več mogoča. Revidenta zato nimata več pravnega interesa za vodenje upravnega spora.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012623
ZUS-1 člen 32, 32/2.
izvršitev inšpekcijskega ukrepa - začasna odredba – težko popravljiva škoda
Samo zatrjevanje o zmanjšanem prometu in upadu poslovanja zaradi neuporabe skladiščnega prostora, brez konkretnih dokazov, ne zadostuje za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPP člen 367b, 367b/4.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – vrednostni kriterij - obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje – konkretnost vprašanja - zelo hude posledice
Ker gre v obravnavani zadevi za ukrep gradbenega inšpektorja, to ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Tega ne more spremeniti v reviziji na 23.000 EUR ocenjena vrednost obravnavanega objekta. Revizija zato iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Revident pa pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.