KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS2006002
ZKP člen 372, 372-1, 372-4. KZ člen 302, 302/1, 302/2. KZ-1 člen 7, 299, 299/1, 299/3. ZIN. ZGO-1.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – pravna opredelitev – uporaba milejšega zakona - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi – zakonski znaki kaznivega dejanja – poskus - kvalificirana oblika – opravljanje upravnega inšpekcijskega nadzora – upravni inšpekcijski nadzor – upravna izvršba
Upravni inšpekcijski nadzor pomeni enovit postopek, ki zajema tudi prisilno izvršitev inšpekcijske odločbe.
Le na ta način je mogoče slediti namenu, ki ga je zasledoval zakonodajalec z inkriminacijo hujše oblike kaznivega dejanja po tretjem odstavku 299. člena KZ-1 in tudi izpolniti cilj, ki ga zasleduje ZIN.
ukrep gradbenega inšpektorja – začasna odredba – težko popravljiva škoda – javni interes – verjetnost obstoja nastanka težko popravljive škode
Tožnik mora že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe podrobno in konkretno navesti vse razloge, zakaj meni, da bi mu z izvršitvijo izpodbijanega akta bila prizadejana težko popravljiva škoda in izkazati verjetnost, da bi bila ta škoda zanj težko popravljiva. Sodišče svojo odločitev opre na predložene dokaze in ne opravi glavne obravnave. Zato dopolnjevanje navedb v pritožbi, s katerimi želi tožnik konkretizirati in nadoknaditi navedbe v sami zahtevi, Vrhovno sodišče zavrača kot pritožbeno novoto oziroma jih šteje kot neupoštevne.
Poudariti je treba, da tožnik z neupoštevanjem gradbenih predpisov kot lastnik nelegalne gradnje že načeloma ne more zahtevati sodnega varstva pred izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa, ki pa je v javnem interesu.
inšpekcijski ukrep tržnega inšpektorja – opravljanje gostinske dejavnosti društva – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja – navedba pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno
Revident spornega pravnega vprašanja ni natančno navedel, prav tako tudi ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno ter tudi ni opisal okoliščin, ki kažejo na pomembnost tega vprašanja in zaradi katerih bi bila odločitev o njem pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZGO-1 člen 150, 150/3, 152.
sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka – zavrženje tožbe inšpekcijskega zavezanca – pravni interes – poseg v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist
Inšpekcijska postopka zaradi nelegalne gradnje po 152. členu ZGO-1 in zaradi uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja po tretjem odstavku 150. člena ZGO-1 sta dva različna in samostojna inšpekcijska postopka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Zato ustavitev inšpekcijskega postopka zaradi nelegalne gradnje ne pomeni nujno in avtomatično tudi ustavitev inšpekcijskega postopka zaradi uporabe objekta brez uporabnega dovoljenja.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1-4. ZUP člen 298. ZGO-1 člen 152, 158. ZIN člen 19, 20.
ukrep gradbenega inšpektorja – izvršba s posredno prisilitvijo - sklep o plačilu izrečene denarne kazni – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – dejansko stanje ugotovljeno s strani uradne osebe
S sklepom o plačilu denarne kazni, izdanim na podlagi 298. člena ZUP, praviloma ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. O njihovih pravicah je odločeno z odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov. Tak sklep tudi ni eden izmed sklepov po drugem odstavku 5. člena ZUS-1.
začasna odredba – ustavitev gradnje – odstranitev objektov - težko popravljiva škoda – dokazovanje – navajanje posledic inšpekcijskega ukrepa – (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Zaradi narave postopka pri izdaji začasnih odredb in dejstva, da je sodišče prve stopnje pri odločanju vezano na kratek rok, sodišče ne izvaja dokazov, ampak opre svojo odločitev na predložene dokaze. Tožnik se torej ne more uspešno sklicevati na (ne)izvedbo dokaza z zaslišanjem in na pribavljanje dokazil po uradni dolžnosti, saj mora vse navedbe podati že v zahtevi za izdajo začasne odredbe in priložiti ustrezne dokaze.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1, 298, 298/1, 298/2.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ne vsebuje vsebinske določitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To določitev vsebuje izvršilni naslov, to je določba gradbenega inšpektorja, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe le izvršuje
ukrep občinskega inšpektorja – začasna odredba – predpostavke - težko popravljiva škoda
Izvršitev izpodbijane odločbe v tem primeru pomeni priključitev stavbe na javni vodovod, tožnik pa o zahtevi za izdajo začasne odredbe niti ne zatrjuje niti ne izkazuje, da mu bo z izvršitvijo te odločbe nastala težko popravljiva škoda.
Izpodbijana odločba revidenta zavezuje le k ustavitvi gradnje prizidka, ne pa k rušitvi (zunanjega zidu) tega prizidka, zato revident dovoljenosti revizije ne more utemeljevati s sklicevanjem na ogroženost življenja ljudi, ki v prizidku živijo oziroma ga uporabljajo. Iz istih razlogov tudi ne more uspeti z zatrjevanjem nastanka škode na objektu kot posledice rušenja, niti s sklicevanjem na stroške za rušenje.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme – izkazanost pogojev za dovoljenost ob vložitvi revizije - zavrženje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Revidentka ni konkretno, jasno in določno izpostavila pravnega vprašanja, ki je pomembno po vsebini zadeve in glede katerega pričakuje stališče Vrhovnega sodišča, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Zatrjevani pogoji za dovoljenost revizije, tako tudi zelo hude posledice, morajo biti izkazani v reviziji, kar pa s prepisom 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZUP člen 66, 66/1, 240, 240/2, 246, 246/1.
zavrženje tožbe - ukrep gradbenega inšpektorja - pooblastilno razmerje - zavrženje pritožbe tretje osebe - tožba inšpekcijskega zavezanca
Obstoj pooblastilnega razmerja mora biti razviden že iz pritožbe. Le v takem primeru upravni organ stranko, ki pooblastila ni predložila, opozori na pomanjkljivost in ji v dodatnem roku omogoči, da pomanjkljivost odpravi. Če obstoj pooblastilnega razmerja iz pritožbe ni razviden, upravni organ tako pritožbo, ki jo je vložila neupravičena oseba, s sklepom zavrže.
UPRAVNI SPOR – UPRAVNI POSTOPEK - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1013464
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 286, 286/1, 292, 292/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – obnova postopka – dovoljenost revizije – izvršilni postopek - pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker je v obravnavani zadevi nesporno, da je predmetni objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in je s tem investitor soglašal z morebitnimi posledicami, in še posebej ob dejstvu, da gre za objekt, namenjen le občasnemu bivanju, po presoji Vrhovnega sodišča izrečen ukrep za revidentko, ki ni imela v inšpekcijskem postopku položaja stranke, saj se niti inšpekcijska odločba niti sklep o dovolitvi izvršbe ne glasita nanjo, ne pomeni hudih škodljivih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S sklepom o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, se le dovoljuje prisilna izvršitev v izvršilnem naslovu naložene obveznosti, ker tožnik v času do izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe naloženega ukrepa ni prostovoljno izvršil. S takim sklepom zato ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist tožnika. Odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno – zelo hude posledice
Spor o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalno zgrajenih objektov, ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
Izpostavljeno vprašanje ne dosega kriterijev za vsebinsko presojo (ni pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse), zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Ob pomanjkljivi in neizkazani trditveni podlagi tudi reviziji priložen izpisek iz spletnega portala, iz katerega izhaja, da naj bi revidentka v letnem poročilu za leto 2009 izkazovala čisto izgubo v znesku 64.124,00 EUR, ne izkazuje, da naj bi bila zatrjevana huda posledica – finančna nelikvidnost in posledično stečaj, res posledica izpodbijanega akta.
dovoljenost revizije - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep gradbenega inšpektorja - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Spor o izrečenem inšpekcijskem ukrepu, s katerim je revidentki naložena ustavitev gradnje in odstranitev spornih objektov, ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revizijska navedba, da bo v primeru rušenja objekta nastala škoda v višini več kot 200.000 EUR, ne zadošča, da bi Vrhovno sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev za revidentko res zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu bi morala revidentka natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanjo zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
tržna inšpekcija – neresnična informacija - pomanjkanje zaloge – zavajujoče ravnanje - nepoštena poslovna praksa – odgovornost prodajalca – oglaševanje izdelkov, ki jih prodajalec nima na zalogi – akcijsko znižanje – cena, ki se oglašuje
Če prodajalec določen izdelek v določenem času ponuja kot „znižan“, je dolžan v času trajanja znižanja brez prekinitve zagotavljati izdelek po ceni, ki ga oglašuje v določenem obdobju. Prodajalec se lahko reši svoje odgovornosti v primeru, če dokaže, da je do pomanjkanja zalog prišlo iz razlogov, na katere nima vpliva (višja sila, razlogi na strani dobavitelja).
dovoljena revizija – zelo hude posledice – stanovanjska hiša, v kateri stranka živi - ukrep gradbenega inšpektorja – nelegalna gradnja – gradnja na drugi lokaciji – protispisnost – neskladna gradnja - priposestvovanje – gradnja na tujem svetu
Za sporni objekt je bilo v obravnavani zadevi sicer pridobljeno lokacijsko in gradbeno dovoljenje, vendar pa je bil, kar ni sporno, postavljen na drugi lokaciji, delno celo na drugi parceli, kot pa je bilo dovoljeno. Za gradnjo na tej (drugi) lokaciji pa dovoljenje ni bilo izdano in zgrajeni objekt pomeni nelegalno gradnjo.
gradbeni inšpektor – dovoljenost revizije – zavrženje – obnova inšpekcijskega postopka – pomembno pravno vprašanje – standard natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja – zelo hude posledice – vezanost hudih posledic na izpodbijani upravni akt
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Navajanja trditev o kršitvi določb ZUP glede presoje, ali je bil podan obnovitveni razlog drugačne rešitve predhodnega vprašanja, in kršitvah načela sorazmernosti po določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ne zadostujejo za izpolnitev pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj mora revident med drugim natančno in konkretno opredeliti pravno vprašanje, o katerem pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča.
Z navedbo, da gre v obravnavanem primeru za odstranitev objekta, revidentka zelo hude posledice, to je odstranitev objekta, pripisuje dejstvu, da za obravnavani objekt nima gradbenega dovoljenja, ne pa zavrženju njenega predloga za obnovo inšpekcijskega postopka, kar je predmet presoje v tem upravnem sporu.