ureditev stikov med starši in otrokom - stroški postopka - umik predloga - soglasje k umiku - sodna poravnava
Nasprotni udeleženec se z umikom ni strinjal in je predlagal, da se postopek za ureditev stikov nadaljuje, sodišče postopka ni ustavilo, ampak ga je zaradi nasprotovanja nasprotnega udeleženca nadaljevalo, zato ni podlage za odločitev o stroških postopka v smislu določila 158. člena ZPP.
ZD člen 131, 131/2, 192, 192/2. ZZZDR člen 187, 194, 197, 211.
skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - izbira skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer - upravičenja začasnega skrbnika zapuščine - naloge skrbnika zapuščine - soglasje Centra za socialno delo (CSD)
Skrbnik zapuščine pri skrbi za zapuščino razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami le v okviru redne uprave in ohranitve zapuščine, za ravnanje, ki presega okvir rednega poslovanja in upravljanja zapuščine, pa mora imeti soglasje centra za socialno delo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - ugoditev predlogu - sprememba odločbe na drugi stopnji - fikcija vročitve - nepravilna vročitev tožbe - dejansko bivališče - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - dejanski prejem pisanja
Fikcije vročitve ni mogoče vzpostaviti na naslovu, na katerem stranka dejansko ne biva. To velja tudi v primeru, ko je stranka prekršila (upravnopravno) dolžnost prijave spremembe stalnega bivališča, naslova za vročanje in odhoda v tujino ter ni poskrbela za možnost vročanja sodnih pošiljk v tujini.
Vročitev tožbe s fikcijo v juniju 2018 ni bila opravljena pravilno. Tožba s prilogami je bila toženki vročena dne 14. 8. 2018, ko jo je dejansko prejela in se seznanila z njeno vsebino. Odgovor na tožbo je vložila dne 22. 8. 2018, torej znotraj zakonsko določenega osemdnevnega roka, zato do zamude roka ni prišlo. Ta ugotovitev pa ima za posledico neutemeljenost toženkinega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je osnovni pogoj za ugoditev takšnemu predlogu prav obstoj strankine zamude.
Iz zatrjevanih dejstev nesporno izhaja, da sta pravdni stranki sklenili gospodarsko pogodbo, ki jo je tožeča stranka v celoti izpolnila, tožena stranka pa računov ni plačala. Tožena stranka je dolžna plačati račune (drugi odstavek 442. člena OZ). Njena dolžnost izpolnitve obveznosti plačila pa izhaja že iz splošne določbe 9. člena OZ, ki določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
umik tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnin - potrebnost vložitve tožbe - vročitev vloge - pravica stranke do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi z ničemer ne prereka in ne izpodbija dokazno podprtih navedb toženca, da že pred vložitvijo tožbe ni več prebival v hiši, da vanjo ni imel več prostega vstopa, da tam ni mogel bivati, da ni imel možnosti vzeti svojih osebnih stvari, ker ni imel več ključev. Zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženčeve prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka med pravdo.
stečajni postopek - soglasje sodišča k uresničitvi odstopne pravice - odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - nedovoljena pritožba - pomanjkanje aktivne procesne legitimacije
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik v tem stečajnem postopku ni prijavil terjatve do dolžnika. ZFPPIPP tudi ne določa, da bi imel, poleg upnika, tudi kdo drug pravico vložiti pritožbo proti sklepu sodišča o izdaji soglasja k uresničitvi odstopne pravice, izdanem v skladu s četrtim odstavkom 267. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno pritožnik nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
Ničnost pogodbe je skrajna sankcija, za katero se zahteva obstoj posebnih okoliščin, zaradi katerih bi se ohranitev posla v veljavi upirala občutku pravičnosti ter kršila temeljna načela, na katerih temelji pravni red. Gre za primere, ko sta pogodbenika pri sklenitvi posla zasledovala nedopustne, zavržne cilje. Takšnih okoliščin tožnik ni zatrjeval niti izkazal.
obstoj delovnega razmerja - reparacija - zaposlitev pri drugem delodajalcu - reparacija - reintegracija
Ob pravilni uporabi materialnega prava je potrebno pri odločanju o reparacijskem in reintegracijskem zahtevku upoštevati zaposlitev pri drugem delodajalcu.
Ker je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo že po temelju (ker ni ugotovilo razlogov za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas in ni ugotovilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z 31. 8. 2016 ob poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas z dne 24. 8. 2015), ni raziskovalo okoliščin glede možnega trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki tudi v času od 1. 9. 2016 dalje, glede reparacije (priznanja pravic iz naslova delovnega razmerja v času nezakonitega prenehanja) in reintegracije (vrnitve nazaj na delo).
Pritožba je nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pooblaščenec predlagatelja pravice vložiti pritožbo ni imel, saj ni odvetnik in tudi ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo (356. člen v zvezi s 347. členom ZPP).
začasni zastopnik - nagrada zakonitega zastopnika - stroški začasnega zastopnika - pravdni strošek - predlog za postavitev začasnega zastopnika - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče začasnega zastopnika ne more postaviti po uradni dolžnosti, v obravnavani zadevi pa odvetnica (začasna zastopnica) tudi ne izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, zato ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 17. člena ZOdv.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - javno dobro
Ugovor javnega dobra, ki je relevanten zoper obseg pripadajočega zemljišča, je utemeljen zgolj v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi v času pred 1. januarjem 2003. Razmejitev med javnim dobrim in pripadajočimi zemljišči je treba opraviti v skladu s kriteriji iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Zgolj današnja razglasitev javnega dobra ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
Lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču določa 44. člen ZVEtL-1, ki v prvem odstavku postavlja zakonsko domnevo, da je skupno pripadajoče zemljišče skupna lastnina lastnikov stavb. Ta na novo določena domneva je izpodbojna, kar pomeni, da je na udeležencu, ki meni, da lastnik stavbe ni postal lastnik pripadajočega zemljišča, trditveno in dokazno breme, pri čemer mora v postopku konkretizirati odločilna dejstva in zanje ponuditi dokaze. Tretji in četrti odstavek navedenega člena prepovedujeta poseganje sodišča v pravice oseb, ki so na zatrjevanem pripadajočem zemljišču pridobile pravice na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravno poslovnega pridobitelja pravice, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa. Takšen ugovor je v postopku na prvi stopnji podala pritožnica, torej da je postala lastnica sedaj sporne parcele na podlagi sodbe sodišča oziroma na podlagi pravnega posla.
postopek za določitev odškodnine - ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice na nepremičnini
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o škodi, ki je posledica omejitve predlagateljeve lastninske pravice zaradi ustanovitve služnosti v javno korist s pravnomočno odločbo. Ostala zatrjevana škoda (zmanjšana tržna vrednost sosednjih nepremičnin, upad poslovnih prihodkov, škoda zaradi sevanja in zmanjšana kakovost življenja) zato ne more biti predmet nepravdnega postopka.
končni seznam preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - nepopoln ugovor
Ker ugovor upnika C., d. o. o. ne vsebuje vsega, kar je treba, je pritožbeno sodišče pritožbi upnice L., d. o. o. sledilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki ga izpodbija, torej glede končnega seznama preizkušenih treh zaporedno navedenih terjatev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ocene izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožnik spornega dne zaposlenim in poslovnim sodelavcem pri toženi stranki oziroma družbi E. d. o. o. poslal elektronsko sporočilo. Zavzelo pa je zmotno materialnopravno stališče, da tožnikovo ravnanje ne pomeni hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in torej ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je tožnik elektronsko pošto poslal ob 22.15 uri, potem, ko je bila istega dne opravljena skupščina tožene stranke. Na skupščini, na kateri so bili prisotni vsi štirje družbeniki ter B.B., je tožnik podal predlog za odhod iz tožene stranke, na način, da on prevzame program I., skupaj z dobavitelji in sodelavci. Ugotovilo je, da so bili prisotni na skupščini seznanjeni s tožnikovo namero, da se bo o tem posvetoval s sodelavci programa I., direktor tožene stranke pa mu je dejal, naj sodelavcem ne piše, saj gre za zadevo, o kateri se je potrebno najprej osebno pogovoriti. Družbeniki so bili že pred skupščino seznanjeni s tožnikovim nezadovoljstvom (tožnika je motilo, da je moral pred izrednimi naročili pridobiti soglasje uprave zaradi kontrole nad zalogami blaga, težave pa so bile tudi v komunikaciji med tožnikom in obema zakonitima zastopnikoma, ki so se stopnjevale tekom leta).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021937
ZPP člen 7, 8, 262, 262/2. OZ člen 15, 52, 58. SPZ člen 49.
dokazna ocena - prosta dokazna ocena - trditveno in dokazno breme - izostanek stranke z naroka - prodajna pogodba za nepremičnino - soglasje volj - vsebina dogovora - ustna pogodba - realizirana prodajna pogodba - načelo afirmacije pogodb - obličnost pogodbe - veljavnost pogodbe - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - izročitev v last in posest
Sodišče prve stopnje se je v skladu z metodološkim napotkom iz drugega odstavka 262. člena ZPP opredelilo do pomena toženčevega izostanka. Glede na izvedeni dokazni postopek in ugotovljene okoliščine je sodišče prve stopnje zaključilo, da trditve tožnika o neobstoju ustno sklenjene kupoprodajne pogodbe niso resnične. S tem ni prevalilo dokaznega bremena na toženca, kot ta to zmotno meni v pritožbi, ampak je le ugotovilo, da je dejstva o sklenitvi prodajne pogodbe uspelo dokazati tožniku, tožencu pa jih ni uspelo ovreči.
Med tožnikom in tožencem je prišlo do dogovora o nakupu stanovanja. Pogodba je vsebovala dogovor o vseh bistvenih sestavinah, to je o ceni in predmetu prodaje, ter je bila realizirana na podlagi načela afirmacije pravnih poslov, zato pomanjkanje obličnosti dogovora, torej pisnosti pogodbe, ni vplivalo na njeno veljavnost. Ker sta pravdni stranki veljavno sklenili zavezovalni posel, ki ga je tožnik v celoti izpolnil, toženec pa ne, je utemeljen zahtevek za opravo razpolagalnega posla.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba proti stečajnemu dolžniku - začasna odredba v stečaju - glavni insolvenčni postopek - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - kogentne zakonske določbe - nedovoljenost začasne odredbe po začetku stečaja - pravni interes za izdajo začasne odredbe
Glede na določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju.
Pritožnik ne more kogentnih zakonskih določb obiti s pritožbenimi trditvami, da gre v tem primeru za podobno situacijo kot v primeru, ko se banki, torej organizaciji plačilnega prometa, kot dolžnikovemu dolžniku naloži plačilo upnikove terjatve.
Ker izdana menica ni bila indosirana, ni postala abstraktna; kavzalno je še vedno povezana s temeljnim poslom. Ker je menična obveznost ostala kavzalna (vezana na temeljni posel), je tožena stranka ohranila ugovore iz temeljnega posla. V obravnavani zadevi je sporno, ali je - zaradi kavzalnosti - tudi toženčeva menična obveznost postala naturalna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026849
KZ-1 člen 191, 191/1, 191/3, 192, 192/1. ZKP člen 437, 437/1.
kaznivo dejanje nasilja v družini - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - trajajoče kaznivo dejanje - spravljanje v podrejen položaj - grožnja - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - upravičeni tožilec
V obtožnem predlogu opisano ravnanje obdolženca, glede na svojo intenzivnost, različne oblike izvršitvenih načinov in trajanje, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini. To kaznivo dejanje je trajajoče kaznivo dejanje, pri katerem storilec s ponavljajočimi nasilnimi ravnanji (z uporabo fizične sile, grožnjami, psihičnim in ekonomskim nasiljem, zanemarjanjem, poniževanjem, zalezovanjem, omejevanjem svobode gibanja,...) žrtev spravlja v podrejen položaj. V izreku izpodbijanega sklepa opisano ravnanje obdolženca tvori eno kaznivo dejanje in posledično zahteva celostno presojo opisa dejanja in ne le ocene njegovih posamičnih iz opisa dejanja iztrganih delov, ki sami po sebi zakonskih znakov kaznivega dejanja nasilja v družini ne izpolnjujejo, kot je opis dejanja presojalo sodišče prve stopnje.
V izrekih obtožnih predlogov opisano ravnanje obdolženca, glede na njegovo vsebino, trajanje in intenzivnost, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1. Stališče sodišča prve stopnje, da v opisu dejanja zatrjevane posledice, ki naj bi jih imelo obdolženčevo ravnanje na mladoletnega oškodovanca (vpliv na psihosocialni razvoj, povzročitev stiske in zmedenosti), niso zakonski znak kaznivega dejanja, je sicer točno. Vendar pa v obtožbenih aktih zatrjevan obstoj posledic hkrati potrjuje ogroženost vzgoje, razvoja in zdravja oškodovanca, kar opredeljuje obdolženčevo ravnanje kot kaznivo dejanje in ne zgolj kot prekršek nasilnega in drznega vedenja po 6. členu ZJRM-1.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3, 44/4. ZPP člen 354, 355. ZZ člen 62. ZZDej člen 92.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pravna podlaga odločanja - merila (kriteriji) za odmero - zelenica - skupno pripadajoče zemljišče - skupna lastnina - zakonska domneva - izpodbojna zakonska domneva - vprašanje lastništva - lastništvo nepremičnine - vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - izjema - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje ni obravnavalo ugovora nasprotne udeleženke z vidika varstva premoženjsko pravnih interesov. V postopku na prvi stopnji je zatrjevala, da je postala lastnica sedaj sporne parcele na podlagi Zakona o zavodih in Zakona o zdravstveni dejavnosti ter vknjižbenega dovoljenja z dne 13. 5. 1993, na podlagi katerih se je pri prvotni parceli 656/29 vknjižila lastninska pravica njej v korist.
ZVETL-1 v prvem odstavku 44. člena postavlja zakonsko domnevo, da je skupno pripadajoče zemljišče skupna last lastnikov stavb. Ta na novo določena domneva pa je izpodbojna. Prav to je s svojim ugovorom storila nasprotna udeleženka. Tretji in četrti odstavek 44. člena ZVEtL-1 sodišču ne dopuščata posega v lastninsko pravico tretjih oseb, če je bila ta na zatrjevanih pripadajočih zemljiščih pridobljena na podlagi pravil, ki varujejo dobrovernega pravnoposlovnega pridobitelja pravice, na podlagi zakona ali na podlagi odločbe državnega organa.
Zakon o zavodih je v prehodnih in končnih določbah (62. člen in nasl.) določil lastninjenje premoženja, ki je bilo družbena lastnina v upravljanju delovnih organizacij, med drugih tudi zdravstvenih, ter je lastninsko pravico podelil ustanovitelju organizacije. Zakon o zdravstveni dejavnosti pa je v prehodnih in končnih določbah (92. člen in nasl.) določil, da premoženje javnih zavodov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, kot lastnina preide na Republiko Slovenijo, ta pa lahko pravice ustanovitelja prenese na širšo lokalno skupnost.
Od presoje utemeljenosti ugovora, ali je nasprotna udeleženka lastnica sporne parcele na podlagi navedenih zakonov, je odvisna pravilna uporaba materialnopravnega določila 44. člena ZVETL-1, od tega pa odločitev sodišča, komu bo sporna parcela pripadla.
Glede na to, da vprašanje lastninske pravice nasprotne udeleženke predstavlja samostojno in sklenjeno pravno celoto, katere sodišče prve stopnje v prvem postopku ni obravnavalo, je bilo treba zadevo vrniti temu sodišču v novo sojenje in s tem strankam zagotoviti pravico do pritožbe.