dodelitev in preživljanje otroka - potrebe mladoletnega otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - razporeditev preživninskega bremena
Tožnica zasluži okrog 650 EUR mesečno. Toženec zasluži povprečno 965 EUR mesečno. Pritožbenih trditev, da v zimskih mesecih zasluži bistveno manj, pritožnik prav z ničemer ne dokaže. Dokazi, ki jih je predložil sam (priloge B 2 do B 4), njegove pritožbene navedbe celo ovržejo. Glede na opisano, je odločitev sodišča prve stopnje, da mora toženec pokriti 55 % otrokovih potreb, tožnica (ob tem ko je na njej tudi praktično vsa skrb za otroka) pa 45 % otrokovih potreb, celo v toženčevo korist.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - subjektivni kriterij za gospodarski spor - društvo kot stranka postopka
V obravnavanem primeru vrednost spora ne presega zneska 20.000,00 EUR. Prav tako tudi ni podana nobena od izjem iz drugega odstavka 32. člena ZPP. Ni namreč mogoče šteti, da gre za izjemo po 7. točki drugega odstavka 32. člena ZPP, saj je tožeča stranka društvo. Društva niso navedena med subjekti iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP, za katera se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.
sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - razumljivost izreka sodbe - kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitveni namen - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - bistvene kršitve določb postopka - odločilna dejstva - pomanjkljiva dokazna ocena - povrnitev škode kot posebni pogoj v pogojni obsodbi - premoženjskopravni zahtevek - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Izrek sodbe v opisu kaznivega dejanja ni nerazumljiv.
Opis dejanja in konkretizacija zakonskih znakov kaznivega dejanja poslovne goljufije.
V opisu kaznivega dejanja v obtožbi in sodbi ni potrebno navesti vseh ravnanj in besed, s katerimi je storilec poslovne goljufije prikazoval, da bodo obveznosti izpolnjene in prikrival, da ne bodo izpolnjene, temveč je to predmet obrazložitve sodbe.
Pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih, ker sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo odločbe o posebnem pogoju, ki ga je obdolžencu v pogojni obsodbi naložilo v plačilo, in ni obrazložilo odločbe o premoženjskopravnem zahtevku.
ZIKS člen 145a, 145c. ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 56, 56/1, 147, 150. ZPP člen 154.
poprava krivic - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - izgubljena korist - profitna in neprofitna najemnina - dejanski stroški vzdrževanja premoženja - stroški upravljanja nepremičnine - neizterljivost - imetnik stanovanjske pravice - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - stroški rezervnega sklada - požarni zid - plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - davčna obveznost - zakonske zamudne obresti - odmera pravdnih stroškov - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini - materialni sosporniki
Stališče sodne prakse, da gre pri plačilu dohodnine od nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen (ki se uporabi v tu obravnavanem primeru tudi za pravno podlago 145.c člena ZIKS) za razmerje med denacionalizacijskim upravičencem in državo, ni povsem pravilno. Davek je dolžan denacionalizacijski zavezanec za denacionalizacijskega upravičenca izračunati, odtegniti in plačati. Gre za samostojno obveznost plačnika davka do države, ki je bila nanj prenesena s kogentnimi zakonskimi določbami. Pravilno bi torej bilo, da bi sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru tožnikom priznalo neto nadomestilo vključno z obračunanim davkom, tožena stranka kot zavezanka bi ta davek morala plačati državi, neto znesek pa nakazati tožnikom.
vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - podstrešje - odločba o nacionalizaciji - pravica uporabe na skupnih delih - skupna uporaba - iz nacionalizacije izvzeto stanovanje - skupni prostor - skupni del stavbe - posamezni del stavbe - verjetnejša pravica - lastništvo stanovanja - merila - spor o lastništvu - uveljavljanje pravic v pravdi
Podstrešje predstavlja splošni skupni del stavbe.
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je pravica skupne uporabe podstrešja pomenila pravico do izkoriščanja skupnega prostora v sorazmerju z deležem lastnika stanovanja, izvzetim iz nacionalizacije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - preklic odpovedi
Za odločitev v tem sporu je bistveno vprašanje, ali je med strankama obstajal dogovor o odstranitvi učinkov tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženi stranki podal spornega dne. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel dokazati, da sta se z direktorjem dogovorila, da je sporna odpoved brezpredmetna.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 5, 9, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/1-b.
odvzem otroka - mednarodni protipraven odvzem otroka - uporaba mednarodne konvencije - postopek po haaški konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok - zahteva za vrnitev otroka - listispendenca - ugovor litispendence - otrokovo običajno prebivališče - otrokova korist - resna nevarnost
Dolžnica ni zmogla dokaznega bremena glede obstoja resne nevarnosti, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali da bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj (točka b prvega odstavka 13. člena Haaške konvencije). Uporaba te klavzule je pogojena z neobičajno težkimi okoliščinami, ki bi lahko ogrozile otrokovo korist ter bi na primer bil otrok lahko deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja. Izvedeni dokazi tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne dajejo podlage, da bi bil upnik nasilen do štiriletne deklice. Zatrjevano, nedokazano vlečenje za ušesa in tepež po riti ne zadostita standardu resne nevarnosti. Prav tako dolžnica niti ne navaja, da organi države Belgije (policija, skrbstveni organ, sodišče) nimajo vzpostavljenih mehanizmov, ki bi zagotovili ustrezno in primerno zaščito deklice po njeni vrnitvi.
Toženka se je z dednim dogovorm zavezala poplačati vse zapustnikove dolgove, torej tudi tiste, ki bi sicer sorazmerno odpadli na oba tožnika. Zaradi neizpolnitve te pogodbene zaveze tožnikoma odgovarja za škodo po drugem odstavku 239. člena OZ.
Vse te okoliščine, ne glede na starost obdolženca, dejstvo, da še ni bil obsojen in kljub njegovi bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivih dejanj, ne omogočajo izreka kazenskega sankcije opozorilne narave oziroma pogojne obsodbe, niti ob hkratnem izreku varstvenega nadzorstva, kot je neutemeljeno odločilo sodišče prve stopnje. Ta ukrep namreč ni prisilne narave, temveč je v celoti odvisen od svobodne volje obdolženca, pri čemer pa njegove osebne okoliščine, ko se zaveda lastnih težav in potrebe po jemanju zdravila, pa kljub temu uživa še alkohol in prepovedano drogo, čeprav kombinacija teh substanc še dodatno poveča njegovo jezo in agresivnost, po oceni višjega sodišča ne bi imel pričakovanih pozitivnih učinkov. Nobenih zagotovil oziroma pozitivne prognoze torej ni, da bi obdolženi izrečeni ukrep varstvenega nadzorstva in v okviru tega odrejena navodila sodišča tudi dejansko spoštoval, saj sam prostovoljno v tej smeri še ni storil ničesar.
oprostitev plačila sodnih taks - izredna denarna socialna pomoč - kriteriji za presojanje taksne oprostitve
Dolžnica je prejela zgolj izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku za namensko porabo, pri čemer CSD ni ugotavljal oziroma ni bil vezan na dolžničino materialno stanje, temveč je denarno socialno pomoč odobril, ker se je dolžnica znašla v položaju trenutne materialne ogroženosti oziroma je izkazovala izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom tedaj ni mogla pokriti. V danem postopku dolžnica ni zatrjevala nobene izredne situacije, ki bi tudi sicer, glede na dolžničino premoženjsko stanje, najprej privedla do presoje, ali so podani pogoji za odlog (in ne oprostitev) plačila sodnih taks, zato je odločitev pravilno oprta na ugotovljen materialni položaj dolžnice.
SPZ člen 60, 63. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 468, 468/2.
prodajna pogodba - stvarne napake - razlaga pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Tožnica je v pravdi I Pg 48/2015 uresničila pravico odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak in je nastalo stanje neizpolnitve poslovne obveznosti. Ker vzrok za neizpolnitev izvira iz sfere toženke (gre za kršitev obveznosti prodajalca izročiti stvar brez napak) ima tožnica že po splošnem pravilu o poslovni odškodninski odgovornosti iz drugega odstavka 239. člena OZ upravičenje zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, medtem ko je posebno pravilo o tem upravičenju vsebovano v drugem odstavku 468. člena OZ (med pravicami kupca pri obstoju stvarnih napak prodane stvari). Iz zgoraj izpostavljenih okoliščin izhaja, da toženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je tožnici prodala stroj s skritimi stvarnimi napakami, ki jih je zamolčala (protipravno ravnanje). Zaradi skritih napak tožnica stroja, za katerega je plačala zavarovanje (škoda zaradi zaupanja), ni mogla uporabljati in ni bil uresničen njen pogodbeni interes (vzročna zveza), pogodba pa je bila tudi razvezana.
nadaljevanje izvršilnega postopka po potrjeni prisilni poravnavi - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave
Odočitev o (zgolj) nadaljevanju izvršilnega postopka zaradi pravnomočnosti sklepa o potrditvi ponovne prisilne poravnave ni pravilna, ker sodišče prve stopnje ni tudi utesnilo izvršbe tako, da se ta opravi samo v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi. Če sodišče sprejeme le odločitev o nadaljevanju postopka, namreč to pomeni, da se lahko izvršba nadaljuje takoj oziroma v nezmanjšanem obsegu. To pa ni v skladu s sklepom o (ponovni) potrjeni prisilni poravnavi, katere bistvo je, da se obveznosti dolžnika zmanjšajo oziroma da se odloži njihovo plačilo.
Ponovna prisilna poravnava učinkuje na terjatev, kolikor je ta znašala ob začetku postopka ponovne prisilne poravnave (tudi ob upoštevanju morebitnih plačil).
Določba, po kateri je pravnomočen sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi), se nanaša na primere, ko upnik za terjatev, ki je bila v postopku prisilne poravnave ugotovljena, pred tem še ni razpolagal z izvršilnim naslovom. V primeru, kot je dani, ko je upnik s pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobil izvršilni naslov za izterjavo dane terjatve, pa sodna odločba, ki je bila izdana pred pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave in s katero je bilo odločeno o terjatvi, za katero učinkuje potrjena prisilna poravnava, proti insolventnemu dolžniku izgubi moč izvršilnega naslova, a le v obsegu, v katerem preneha pravica sodno uveljavljati plačilo. Ker izvršba na podlagi tega izvršilnega naslova že teče, mora sodišče izvršbo le še utesniti.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - preizkusno obdobje - podatki iz kazenske evidence - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - rok za izbris obsodbe - začetek teka roka - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Dejstvo, da dolžnica ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti še ni bila obsojena za nobeno kaznivo dejanje, pri odločanju o pogojih za izdajo sklepa o odpustu obveznosti ni pomembno. V skladu z določbama četrtega in petega odstavka 407. člena ZFPPIPP je pomembno, da ne obstaja nobena ovira za odpust obveznosti do poteka preizkusnega obdobja.
ZFPPIPP veže oviro za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena na stanje, ki traja v času od pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu do izbrisa oziroma do izteka roka za izbris obsodbe iz kazenske evidence.
Položaj dolžnice pri tem ni v ničemer poseben, niti ni bolj ugoden od položaja tistih dolžnikov, ki so bili obsojeni že pred začetkom postopka odpusta obveznosti.
spor majhne vrednosti - register upravnikov - izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - stroški upravljanja - obstoj obligacijskega razmerja - trditveno in dokazno breme - dokazovanje negativnega dejstva
Nemogoče je namreč dokazati negativno dejstvo, zato dokazno breme nosi tisti, ki zatrjuje t.i. pozitivno dejstvo, v predmetnem postopku obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama. Toženec je tako predložil listino, iz katere izhaja, da je obligacijsko razmerje med strankama prenehalo, medtem ko tožnica nasprotnega ni dokazala.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nevarna dejavnost - objektivna odškodninska odgovornost - soprispevek - odškodnina za strah - poškodba pri teku
Sodišče druge stopnje soprispevek tožnika glede na ugotovljeno ocenjuje na 10 %. Ne gre spregledati, da je šlo za eksploziven hiter tek na neznanem področju, lovila se je skupina storilcev, zaradi slednjega pa je tožnik pri opravljanju svojih obveznosti bil osredotočen predvsem na njih.
Strah je bil zgolj trenuten in neznaten, saj padec ni bil silovit in v takšnih okoliščinah, da bi se tožnik lahko upravičeno zbal za svoje življenje oziroma zdravje.
Sodišče druge stopnje je po pregledu sodne prakse zaključilo, da je odškodnina za tovrstne poškodbe, kot jih je utrpel tožnik, v višini cca dveh povprečnih neto plač povsem primerljiva z drugimi podobnimi primeri za lahke telesne bolečine po 1. in 2. stopnji Fischerjeve lestvice, kjer se odmerjene odškodnine gibljejo v višini cca 2 povprečnih plač (II Ips 644/2007, II Ips 61/2009 z dne 18. 6. 2009).
odškodninska odgovornost države RS - zakonodajna funkcija države - predpostavke za vložitev odškodninske tožbe - protipravnost ravnanja državnega organa - trditveno in dokazno breme
Tožnik ni navajal in predvsem konkretiziral, v čem vidi protizakonitost predpisov, prav tako pa ni predložil nobenih dokazov tem svojim trditvam.
zamudna sodba - dejansko stanje - dokazni postopek - nepremoženjska škoda - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - Facebook
Neutemeljene so pritožbene navedbe tožnika, da bi sodišče prve stopnje moralo postaviti izvedenca medicinske stroke in razpisati glavno obravnavo. V postopku za izdajo zamudne sodbe sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati v dokaznem postopku, ampak za podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi, v kolikor ni v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Tožnik se je sicer poškodoval pri opravljanju dejavnosti zavarovanca toženke, vendar pri ročnem premeščanju steklenih elementov, kar je dejavnost, ki ni bila vključena v zavarovanje, saj ne pomeni nevarnostnega vira navedenega na zavarovalni polici.
Ker je zemljiškoknjižno dovolilo (tega vsebuje tudi predložena izbrisna pobotnica) strogo formalen dokument tako glede oblike kot glede vsebine (kot to določa 23. člen SPZ), veljavnosti izbrisne pobotnice ni mogoče razširiti tudi na parcele, ki ga to dovolilo (v izbrisni pobotnici) ne vsebuje. Zato vsaj zaenkrat ni izkazano, da bi se prva toženka odpovedala maksimalni hipoteki na nepremičninah tožnikov, kar je sicer ena od dopustnih podlag za izbris hipoteke (3. alineja drugega odstavka 154. člena SPZ). Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožniki niso izkazali že prvega pogoja za izdajo začasne odredbe.
Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu.
Šele z obvestitvijo dolžnika nastane njegova obveznost, da namesto odstopniku terjatve (veljavno) izpolni njenemu prevzemniku. Za nastop dolžnikove zaveze proti prevzemniku terjatve je odločilno, da dolžnik (iz)ve za odstop terjatve in da je namesto staremu zavezan novemu upniku, ne pa, kako oziroma na kakšen način je dolžnik za odstop izvedel.