SZ člen 12, 12/3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 18, 24, 32, 32/1, 32/2, 35, 35/1, 35/2. ZPDS člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 4/2, 5, 6.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - nacionalizacija - družbena lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - posamezni del stavbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokazni standard verjetnosti - učinek pravnomočnosti odločbe
Pri posameznih delih stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na teh delih.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da gre v konkretnem primeru za neodplačen pravni posel, kar v posledici pomeni, da je zamudila materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (257. člen OZ). Tako ni več bistveno, da je bilo pravno dejanje nedvomno storjeno v škodo upnika, da je dolžnik to vedel, tožencu pa je bilo to prav tako znano ali pa bi mu moralo biti znano. Gre za materialni prekluzivni rok in po poteku takšnega roka tožba (po materialnem pravu) ni več dopustna. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne tožbe zavreči, kar pa ne gre v škodo tožeče stranke.
ZD člen 69, 60, 61, 64. ZPP člen 182, 182/3, 243, 339, 339/2, 339/2-14.
oporoka pred pričami - neveljavnost oporoke - ugotovitev neveljavnosti oporoke - trditvena podlaga zahtevka - oblikovanje tožbenega zahtevka - nesklepčnost tožbenega zahtevka - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - zahtevek na razveljavitev oporoke - oblikovalni zahtevek - odločanje o podrednem tožbenem zahtevku - razsodnost - dokazovanje z izvedencem - pripombe na izvedensko mnenje - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - odsotnost odločilnih razlogov
V primeru uveljavljanja oporočne nesposobnosti zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oporoke ni ustrezen, ampak je treba postaviti oblikovalni zahtevek za razveljavitev oporoke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - plača
Tožnik je v spornem obdobju dejansko opravljal delo v polnem delovnem času in ne v polovičnem delovnem času, zato je zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
ZPP-UPB3 člen 14, 286.a, 286.a/5. OZ-UPB1 člen 169, 186.
neposlovna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - solidarna odgovornost - neupravičena obogatitev - pravica do izjave
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje toženi stranki dodelilo rok 15 dni za odgovor na vlogo tožeče stranke, namreč glede na to, da je sodišče izvedlo zgolj listinske dokaze in zadevo nato takoj zaključilo, ne pomeni, da se je reševanja spora zavleklo v smislu določbe 286.a člena ZPP. Drugačna razlaga bi bila glede na opisane okoliščine preveč toga, posebej še, ker je šlo pri pripravljalni vlogi, vloženi na naroku, v večjem delu le za konkretizacijo navedb iz tožbe. Toženkina pravica do izjave pa ni bila kršena, saj ji je sodišče dalo možnost, da se do navedbe tožeče stranke opredeli (zato je navsezadnje celo preložilo narok). To možnost pa je tudi izkoristila. Niti vloga tožeče stranke niti odgovor tožene pa nista zahtevali kakšnega dodatnega dokaznega postopka.
posredna diskriminacija - invalidnost - delovna uspešnost - uporaba kriterijev - kriteriji za izbiro presežnih delavcev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Po tretjem odstavku 6. člena ZDR-1 posredna diskriminacija na podlagi invalidnosti obstaja, kadar je bil, je ali bi lahko bil invalid (skupina invalidov) zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah v manj ugodnem položaju kot drugi zaposleni, razen če te določbe, merila ali prakse objektivno upravičujejo zakonit cilj in če so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in potrebna. Posredna diskriminacija zaradi invalidnosti je torej podana tudi v primeru, če je posameznemu delavcu invalidu oziroma skupini invalidov formalno sicer zagotovljena enaka obravnava, vendar so pri tem kot posamezniki ali kot skupina v manj ugodnem dejanskem položaju. V primeru zatrjevane (posredne) diskriminacije je zato treba ugotoviti, ali je podana neenakost v učinkih določenega merila oziroma kriterija.
Kriterija polivalentnosti (dejanske usposobljenosti za delo) in delovne uspešnosti sta sicer na videz nevtralna, saj upoštevata usposobljenost in prizadevnost delavca pri delu in nista neločljivo povezana z invalidnostjo, v bistvu pa sta diskriminatorna. Gre za to, da je pri tožnikih kot delavcih invalidih podana le preostala delovna zmožnost, zaradi katere so zmožni opravljati določeno delo s časovnimi oziroma fizičnimi omejitvami. Zato se že v izhodišču ne morejo enako usposobiti za različne delovne operacije kot drugi delavci, pri čemer se je po navedbah tožene stranke ocenjevala širša dejanska usposobljenost oziroma sposobnost, torej tudi delovne operacije, ki niso navedene v pogodbah o zaposlitvi delavcev invalidov.
ZZZDR člen 78, 106, 106/1. ZPP člen 421, 421/2, 411, 411/1.
stiki med otrokom in staršema - bolezen otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni - več izvedenskih mnenj - stiki očeta z otrokom - stiki v korist otroka - zaslišanje ene pravdne stranke - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci
Materialnopravna podlaga za določitev stikov otrok s starši je podana v določbi prvega odstavka 106. člena ZZZDr. Stiki med otrokom in staršem se na podlagi citirane določbe določajo zato, da otrok, pa tudi starš s katerim otrok ne živi, preko stikov ohrani občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti, zraven tega pa lahko starš v času stikov neposredno sodeluje tudi pri vzgoji otroka.
plačilo odškodnine - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - padec na poledeneli pešpoti - opustitev čiščenja snega in preprečevanja poledice - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo
Občina namreč lahko izvajanje obvezne lokalne javne službe zagotovi le v eni od oblik, ki so določene v Zakonu o gospodarskih javnih službah in ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba, prevaliti na posameznike (lastnike zgradb, upravnike), kot si za to prizadevata pritožnika. O vprašanju zakonitosti takšnih določb predpisov je že odločalo tudi Ustavno sodišče in takšne določbe odlokov razveljavilo, pa tudi redna sodišča. Pri tem je pritrditi pritožbi stranskega intervenienta, da je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago, ko je pri tožnici kot nevšečnost upoštevalo tudi jemanje analgetikov, kar je sicer tožnica izpovedala, zaslišana kot stranka, vendar pa z zaslišanjem oziroma ugotovitvami izvedenca trditvene podlage ni mogoče nadomestiti, zaradi česar pri tožnici jemanja analgetikov ni mogoče upoštevati kot nevšečnosti.
zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - nedopusten pritožbeni razlog
Vročilnica, kar velja tudi za obvestilo naslovniku iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, tako kot javna listina dokazuje, da je bila poskušena vročitev na dan, ki je v listini naveden, na naslovu, ki je naveden v pisanju, in da je bilo to obvestilo z vsemi podatki puščeno naslovniku v njegovem hišnem predalčniku.
Toženi stranki pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, kar je tudi storila. Tega v ničemer ne more prelagati na tožečo stranko, ki ji tudi ni treba ničesar dokazovati, dokler tožena stranka ne dokaže neresničnosti dejstev, potrjenih v javni listini.
Dokaz je sodišče prve stopnje izvedlo neposredno, do ocene o prepričljivosti pa je prišlo predvsem na podlagi osebnega vtisa ob zaslišanju; ta osebni vtis so še potrdile okoliščine, o katerih je priča izpovedala.
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se dejstvo, da se je tožeča stranka s toženko dogovorila za izgradnjo sončne elektrarne in da se tožena stranka s tem tudi ukvarja, neizpodbojno šteje kot resnično. Z navedbami, da temu ni tako in da se toženka s tem ne ukvarja, pritožba uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dopustno.
Da za imenovanje v. d. direktorja soglasje ustanovitelja ni potrebno, izhaja že iz strukture 34. člena ZLD-1 oziroma njegove besedne razlage.
Na podlagi metode logičnega sklepanja po nasprotnem razlogovanju (t.i. argumentum a contrario) jasno izhaja, da se soglasje ustanovitelja za imenovanje v.d. direktorja ne zahteva, sicer bi bilo to izrecno (kot pri imenovanju direktorja) navedeno.
Glede na navedeno pritožnica nepravilno sklepa, da pri imenovanju v. d. direktorja ni predviden javni razpis, je pa predvideno soglasje ustanovitelja. Iz besedne razlage 34. člena ZLD-1 to ne izhaja, saj za imenovanje vršilca dolžnosti ni predviden ne javni razpis ne soglasje ustanovitelja.
Dikcija petega odstavka 34. člena ZLD-1 (...za vršilca dolžnosti veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja...) pa se, kot je že bilo omenjeno, nanaša na pogoje, ki se zahtevajo za direktorja in so določeni v tretjem odstavku 33. člena ZLD-1 in ne na soglasje ustanovitelja, kot zakonskega pooblastila ustanovitelju, da soodloča pri imenovanju direktorja. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da tudi interni akti Javnega zavoda P., na katere se sklicuje pritožnica, določajo soglasje ustanovitelja (le) za postopek imenovanja direktorja.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izgubljen dobiček
Izgubljeni dobiček je škoda, ki se kaže v preprečitvi povečanja premoženja (prvi odstavek 132. člena Obligacijskega zakonika – OZ), pri čemer se pri oceni te škode upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali pa glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021475
KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1-3, 257, 257/5-3,.
kršitev kazenskega zakona - eno kaznivo dejanje - rok za zastaranje - zastaranje kazenskega pregona
Dejanja storjena zoper istega oškodovanca, ki so časovno in prostorsko ozko povezana in ki jih od vsega začetka povezuje jasna predstava obdolžencev pridobiti veliko premoženjsko korist, pomeni eno kaznivo dejanje.
Pogoji za poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala so določeni tako, da veljajo tako v primeru, če se poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala izvede zaradi kritja prenesene izgube ali čiste izgube poslovnega leta, kot tudi v primeru, če se izvede zaradi prenosa zneskov v kapitalske rezerve.
Ker oškodovanec kot tožilec svoje nepopolne vloge ni dopolnil v skladu z navodili sodišča za dopolnitev vloge, je sodišče prve stopnje pri njeni obravnavi pravilno ocenilo, da je nerazumljiva in nepopolna, ker ne vsebuje zahtevanih vsebin, ki jih mora po zakonu vsebovati (tretji odstavek 168. člena ZKP v zvezi s členom 429 ZKP in prvi odstavek 434. člena ZKP).
ustavitev pravdnega postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - slabo finančno stanje
Ker tožeča stranka v sodno postavljenem 15-dnevnem roku sodne takse ni (do) plačala, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP), saj je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
dedovanje naknadno najdenega premoženja - dedovanje premoženjske pravice - polica o življenjskem zavarovanju - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - odpoved dedovanju
Na podlagi ugotovljenih dejstev sodišče druge stopnje zaključuje, da iz zavarovalne police, ki jo dedinja uveljavlja kot dodatno dediščino po pokojnem možu, izhaja pravica zahtevati določeno zavarovalnino, kar nedvomno je premoženjska pravica, ki je v trenutku smrti zapustnika prešla na njegove dediče.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - utemeljen sum - presoja dokazov - dokazna ocena
Preizkus obtožnega akta se opravi na podlagi dejstev in podatkov, navedenih v opisu kaznivega dejanja, pa tudi drugih podatkov, ki so v spisu. Sodnik mora oceniti samo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, ne more pa se spuščati v presojo verodostojnosti in prepričljivosti posameznih dokazov, saj sme to opraviti samo po njihovi izvedbi na glavni obravnavi, na kar upravičeno opozarjajo pritožniki.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - denarna sredstva - razpad zunajzakonske skupnosti
Tožnik ni uspel dokazati, da sta imeli pravdni stranki v času razpada zunajzakonske skupnosti še kaj skupnega premoženja - denarnih sredstev pridobljenih s prodajo (ne)premičnin - ki bi lahko bilo predmet delitve.