ZPP člen 8, 214, 214/1, 236. OZ člen 186, 186/1, 186/2, 186/3. KZ-1 člen 208, 208/1.
zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokazni predlog - neprerekano dejstvo - uporaba najetega stanovanja - protipravna prilastitev tuje premične stvari - odtujitev stvari - trditveno in dokazno breme - odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja - pomanjkanje trditvene podlage o protipravnosti ravnanja - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - sopovzročitev škode - dokazovanje z indici - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - kaznivo dejanje zatajitve
Zgolj iz indicev, da je toženec pomagal toženki pri dogovorih o sklenitvi in prenehanju najema, plačevanju najemnine in pri reklamaciji stvarnih napak stanovanja, ni mogoče s stopnjo prepričanja sklepati, da je toženec vzel in si prilastil iz stanovanja odtujeno pohištvo in opremo, oziroma da je toženki pomagal ali jo napeljeval k odtujitvi ali ji pomagal, da je ne bi odkrili.
OZ člen 137, 137/3, 142, 142/4, 146, 146/2, 179, 180, 180/1, 180/3.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (starši) - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti brata - odškodninska odgovornost starejšega mladoletnika - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok po dopolnjenem sedmem letu starosti - odgovornost iz pravičnosti - presoja višine denarne odškodnine
Pri določitvi višine denarnega zadoščenja iz naslova duševnih bolečin zaradi izgube bližnjega je treba predvsem upoštevati odškodnine prisojene v podobnih primerih, odstop od teh pa lahko utemeljujejo nekatere posebne okoliščine pri posameznih oškodovancih. Pri oceni intenzivnosti duševnih bolečin, ki jih trpijo starši ob izgubi otroka ali bratje in sestre ob izgubi sorojenca, je odločilno, kakšna je bila čustvena navezanost in kvaliteta medsebojnih odnosov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00021198
SZ-1 člen 112, 112/4. ZPP člen 337.
odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neplačevanje najemnine in stroškov - odpust obveznosti v osebnem stečaju - nedovoljene pritožbene novote - izselitev iz stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - pasivna legitimacija - pasivna procesna legitimacija - izvršilni naslov za izselitev dolžnika
Kadar z najemnikom (po njegovi volji) v stanovanju živijo tudi drugi, praviloma njegovi ožji družinski člani, zoper najemnika izdani izvršilni naslov vsebuje tudi obveznost najemnika, da stanovanje preda „prosto vseh oseb“. Ker in kadar gre za osebe, ki v stanovanju živijo skupaj z najemnikom, je (po tistem, ko naslova za bivanje v stanovanju z odpovedjo ni več) on tisti, ki mora poskrbeti za njihovo izselitev. Obveznost toženke, ki izhaja iz izreka sodbe, je torej da izroči stanovanje prosto vseh stvari in oseb (in te so še konkretizirane) tožeči stranki. Toženkin soprog in njen sin nista pasivno procesno legitimirana, ker tožeča stranka tožbe zoper njiju ni vložila, materialno pa zato, ker v postopku ni bilo nobene trditve, ki bi utemeljevala sklep, da v stanovanju bivata s kakšnim drugim naslovom.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks pravilno uporabilo določilo četrtega odstavka 11. člena ZST-1. Po tem določilu pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodne takse, če ta ni višja od 44 EUR.
ZPP člen 42, 44, 318, 318/1, 338, 338/2. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3, 112, 112/4.
vrednost spornega predmeta - pogoji za izdajo zamudne sodbe - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - rok za izselitev iz stanovanja
Ker pasivnost tožene stranke povzroči priznanje tožnikovih dejanskih navedb, sodišču dejanskega stanja ni treba, niti ga praviloma ne sme ugotavljati. Kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode
V sodni praksi velja restriktivni pristop pri izdaji regulacijskih začasnih odredb, zato je še toliko bolj poudarjena zahteva, da upnik navede vsa tista odločilna dejstva, ki so potrebna pravna podlaga za utemeljenost takšnega predloga. Pogoj za izdajo regulacijske začasne odredbe so posebne okoliščine, zaradi katerih je treba takoj zavarovati tožnikovo terjatev, ker bi bilo v nasprotnem izvotleno pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela izpodbiti resničnosti vsebine javnih listin. Tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je bila na dan škodnega dogodka v takšnem stanju, da se ni bila sposobna pogovarjati s policistoma.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - ugotovitev dedne pravice - obstoj izvenzakonske skupnosti - smrtovnica - javna listina
Tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, je to dolžan dokazati. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb strank in dokazov, predvsem pa dejstva, da je pritožnica v drugem pravdnem postopku, kjer je bila zaslišana kot priča in bila poučena o posledicah krive izpovedbe, le dobra dva meseca pred zapustnikovo smrtjo, izpovedala, da sta bila z zapustnikom le prijatelja, pravilno štelo njeno pravico za manj verjetno in jo napotilo na pravdo.
dedovanje naknadno najdenega premoženja - dedovanje premoženjske pravice - polica o življenjskem zavarovanju - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ugotavljanje obsega dodatne zapuščine - odpoved dedovanju
Na podlagi ugotovljenih dejstev sodišče druge stopnje zaključuje, da iz zavarovalne police, ki jo dedinja uveljavlja kot dodatno dediščino po pokojnem možu, izhaja pravica zahtevati določeno zavarovalnino, kar nedvomno je premoženjska pravica, ki je v trenutku smrti zapustnika prešla na njegove dediče.
ZZZDR člen 78, 106, 106/1. ZPP člen 421, 421/2, 411, 411/1.
stiki med otrokom in staršema - bolezen otroka - nadomeščanje stikov v primeru bolezni - več izvedenskih mnenj - stiki očeta z otrokom - stiki v korist otroka - zaslišanje ene pravdne stranke - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci
Materialnopravna podlaga za določitev stikov otrok s starši je podana v določbi prvega odstavka 106. člena ZZZDr. Stiki med otrokom in staršem se na podlagi citirane določbe določajo zato, da otrok, pa tudi starš s katerim otrok ne živi, preko stikov ohrani občutek medsebojne čustvene povezanosti in pripadnosti, zraven tega pa lahko starš v času stikov neposredno sodeluje tudi pri vzgoji otroka.
Da za imenovanje v. d. direktorja soglasje ustanovitelja ni potrebno, izhaja že iz strukture 34. člena ZLD-1 oziroma njegove besedne razlage.
Na podlagi metode logičnega sklepanja po nasprotnem razlogovanju (t.i. argumentum a contrario) jasno izhaja, da se soglasje ustanovitelja za imenovanje v.d. direktorja ne zahteva, sicer bi bilo to izrecno (kot pri imenovanju direktorja) navedeno.
Glede na navedeno pritožnica nepravilno sklepa, da pri imenovanju v. d. direktorja ni predviden javni razpis, je pa predvideno soglasje ustanovitelja. Iz besedne razlage 34. člena ZLD-1 to ne izhaja, saj za imenovanje vršilca dolžnosti ni predviden ne javni razpis ne soglasje ustanovitelja.
Dikcija petega odstavka 34. člena ZLD-1 (...za vršilca dolžnosti veljajo pogoji, ki se zahtevajo za direktorja...) pa se, kot je že bilo omenjeno, nanaša na pogoje, ki se zahtevajo za direktorja in so določeni v tretjem odstavku 33. člena ZLD-1 in ne na soglasje ustanovitelja, kot zakonskega pooblastila ustanovitelju, da soodloča pri imenovanju direktorja. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da tudi interni akti Javnega zavoda P., na katere se sklicuje pritožnica, določajo soglasje ustanovitelja (le) za postopek imenovanja direktorja.
ustavitev pravdnega postopka - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - doplačilo sodne takse za pravdni postopek - neplačilo sodne takse - domneva umika tožbe - slabo finančno stanje
Ker tožeča stranka v sodno postavljenem 15-dnevnem roku sodne takse ni (do) plačala, je sodišče ravnalo pravilno, ko je postopek ustavilo (tretji odstavek 188. člena ZPP), saj je štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
V okviru konkretnega dejanskega stanu je bilo ugotovljeno, da je bilo tudi po zadnjem očitanem motilnem dejanju vzpostavljeno prejšnje stanje, zato je potrebno zahtevek na vzpostavitev prejšnjega stanja zavrniti.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - utemeljen sum - presoja dokazov - dokazna ocena
Preizkus obtožnega akta se opravi na podlagi dejstev in podatkov, navedenih v opisu kaznivega dejanja, pa tudi drugih podatkov, ki so v spisu. Sodnik mora oceniti samo, ali je zadosti dokazov za utemeljen sum, ne more pa se spuščati v presojo verodostojnosti in prepričljivosti posameznih dokazov, saj sme to opraviti samo po njihovi izvedbi na glavni obravnavi, na kar upravičeno opozarjajo pritožniki.
ZPP člen 243, 254, 254/2, 254/3, 285, 362, 362/1, 383.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - naloga izvedenca
Sodišče izvedenca v postopek pritegne zaradi razjasnitve pravno relevantnih dejanskih vprašanj, če je za to potrebno strokovno zanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pravilna uporaba materialnega prava, spoštovanje že izdanih odločb višjega in vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ter ustaljene sodne prakse v sorodnih primerih pa je v pristojnosti razpravljajočega sodišča. Sodišče je tisto, ki je izhajajoč iz zgoraj navedenega dolžno usmerjati postopek v smeri razjasnitve pravno relevantnega dejanskega stanja, kar lahko učinkovito uresničuje tudi z zastavitvijo vprašanj izvedencu. Ta je zastavljena vprašanja in naloge zavezan obravnavati z vidika stroke, ni pa njegova dolžnost tolmačenje prava ter poznavanje relevantne sodne prakse, kot to nakazuje pritožba.
ZD člen 142a, 142a/1, 142a/4, 142b, 142b/1, 219. ZFPPIPP člen 417d, 417d-1.
predlog za začetek stečajnega postopka - stečaj zapuščine brez dedičev - prehod zapuščine na republiko slovenijo - ni stečajne mase - zavrnitev predloga za začetek stečajnega postopka
V prvem odstavku 142b. člena ZD navedeni šestmesečni rok je (materialni) prekluzivni rok. Če upnik do poteka tega roka ne opravi obeh v 142b. členu ZD zahtevanih dejanj, velja (neizpodbojna) domneva, da je zapuščina brez dedičev prešla na Republiko Slovenijo (v nadaljevanju: RS). Zato mora v takem primeru zapuščinsko sodišče izdati sklep o prenosu zapuščine na RS po splošnem pravilu, določenem v 219. členu ZD. To bo v nadaljevanju moralo storiti zapuščinsko sodišče tudi v tem primeru. Ker RS ne odgovarja za zapustnikove dolgove (prvi odstavek 142.a člena ZD), po prenosu zapuščine na RS ni več mogoče predlagati stečaja zapuščine nad tem premoženjem.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izgubljen dobiček
Izgubljeni dobiček je škoda, ki se kaže v preprečitvi povečanja premoženja (prvi odstavek 132. člena Obligacijskega zakonika – OZ), pri čemer se pri oceni te škode upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali pa glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovančevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči.
zamudna sodba - prepozen odgovor na tožbo - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - nedopusten pritožbeni razlog
Vročilnica, kar velja tudi za obvestilo naslovniku iz tretjega odstavka 142. člena ZPP, tako kot javna listina dokazuje, da je bila poskušena vročitev na dan, ki je v listini naveden, na naslovu, ki je naveden v pisanju, in da je bilo to obvestilo z vsemi podatki puščeno naslovniku v njegovem hišnem predalčniku.
Toženi stranki pa je dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, kar je tudi storila. Tega v ničemer ne more prelagati na tožečo stranko, ki ji tudi ni treba ničesar dokazovati, dokler tožena stranka ne dokaže neresničnosti dejstev, potrjenih v javni listini.
Dokaz je sodišče prve stopnje izvedlo neposredno, do ocene o prepričljivosti pa je prišlo predvsem na podlagi osebnega vtisa ob zaslišanju; ta osebni vtis so še potrdile okoliščine, o katerih je priča izpovedala.
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se dejstvo, da se je tožeča stranka s toženko dogovorila za izgradnjo sončne elektrarne in da se tožena stranka s tem tudi ukvarja, neizpodbojno šteje kot resnično. Z navedbami, da temu ni tako in da se toženka s tem ne ukvarja, pritožba uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dopustno.