KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022096
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 297, 297/1. ZKP člen 25, 25/1-1, 36, 36/1, 277, 277/1-1, 436, 436/1.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - motenje javnega reda in miru - osebna okoliščina - istospolna usmerjenost - grožnja - razžalitev - objektivna žaljivost - Twitter - stvarna pristojnost
Kadar opis dejanja vsebuje tako abstraktne zakonske znake kot konkretno dejstva in okoliščine kaznivega dejanja, je treba abstraktni in konkretni del opisa presojati skupaj. V obravnavanem primeru se v abstraktnem delu zatrjuje, da je osumljenec spodbujal in razpihoval sovraštvo in nestrpnost do istospolno usmerjenih oseb, v konkretnem delu pa, da je žaljivo ali zmerljivo zapisal o subsidiarnem tožilcu, čigar ime je zapisano v inkriminirani izjavi.
V obravnavanem primeru ni v zadostni meri konkretiziran izvršitveni način druge (alternativne) oblike izvršitve tega kaznivega dejanja, t. j. za uporabo grožnje, zmerjanj ali žalitev, ki mora biti hujše narave, in sicer takšne, da že samo po sebi (širše) ogroža ali moti javni red in mir, strpnost in sožitje med ljudmi.
Iz opisa kaznivega dejanja izhajajo znaki drugega kaznivega dejanja in sicer razžalitve, saj izražanja obžalovanja, da oškodovanec kot tožilec in drugi niso bili splavljeni kot nerojeni otroci, homoseksualnost pa je duhovna kazen, izpolnjuje znak objektivne žaljivosti.
Ker iz opisa dejanja izhaja, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno z objavo na spletnem portalu Twitter, ki je odprt in dostopen vsem, so podani znaki kvalificirane oblike kaznivega dejanja razžalitve, za sojenje katerega je stvarno pristojno okrožno sodišče.
OZ člen 191.. ZUJF člen 168, 169.. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
potni stroški - prevoz na delo in z dela - javni prevoz
Določb 168. člena ZUJF in 5. člena Aneksa k kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ni mogoče tolmačiti tako, da delodajalec delavcu prvenstveno povrne stroške javnega prevoza iz kraja njegovega bivanja, če tak javni prevoz obstaja. Za ugotovitev o tem, ali obstaja javni prevoz, je odločilno, ali ga zaposleni lahko uporabi na razdalji 2 km od naslova njegovega bivališča oziroma kraja, od koder se vsakodnevno vozi na delo, pri tem pa ni odločilno, ali je tak javni prevoz na voljo prav v formalnem kraju njegovega bivanja ali v sosednjem kraju. Glede na velike razlike med velikostjo naselij v Sloveniji, bi taka razlaga lahko pripeljala do neupravičenega razlikovanja med delavci glede na to, v kakšnem kraju živijo, oziroma glede na to, kako blizu "meje" kraja je naslov njihovega bivališča. V predmetni zadevi ima toženka na razdalji 2 km možnost uporabe dveh vrst javnega prevoza in tožena stranka ji je glede na namen predpisov o povračilu stroškov za prihod na delo in z dela pravilno povrnila stroške cenejšega, kar pa seveda ne vpliva na dejstvo, da toženka lahko za prihod na delo in z dela uporabi tudi kakršen koli drug način prevoza.
ZSPJS člen 3, 3/4, 20, 20/1.. ZJU člen 23, 84, 84/1.
javni uslužbenec - razvrstitev v plačni razred - uradnik - napredovanje - plačilo razlike plače
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto bistvenega pomena in da je zato treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
vzorčna zadeva - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - invalidsko podjetje - ukinitev delovnega mesta - obveščanje zavoda - večje število delavcev - organizacijski razlog
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnikovo delo sicer v bistvenem ostalo enako kot prej, da pa je bistvo reorganizacije v tem, da je z novo opredelitvijo tožnikovih delovnih nalog omogočena večja fleksibilnost pri odrejanju nalog tožniku. Po novi sistemizaciji je tožniku mogoče odrediti tudi opravljanje nekaterih drugih nalog ali stalno opravljanje nekaterih nalog, ki so bile dotlej opredeljene zgolj kot začasne, kar prispeva k večji učinkovitosti, predvsem v primerih odsotnosti zaposlenih in njihovih nadomeščanj. Tožnik sicer opravlja delo kot ga je opravljal, sprememba sistemizacije oziroma nova pogodba pa je sklenjena predvsem zato, da bo v primeru odsotnosti drugih delavcev tožena stranka lahko organizirala delovni proces tako, da bo tožnik opravljal nekatere naloge odsotnih delavcev, česar do sedaj ni opravljal, oziroma je lahko opravljal le začasno. Takšna ugotovitev pa predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe prvega odstavka 1. alineje 89. člena ZDR-1.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno navedbo, da je na tej dokazni podlagi, ki vsebuje podatke glede identitete povzročitelja v tem postopku obravnavane prometne nesreče, sum storitve očitanega kaznivega dejanje že bil osredotočen na A. A. Zato bi moral biti A. A., četudi se je kritičnega dne sam, prostovoljno, brez intervencije organov pregona zglasil na policijski postaji, deležen ustreznih procesnih jamstev glede pravice do molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00023231
ZUP-UPB2 člen 260.. ZPIZ-2 člen 183.
obnova postopka - invalidnost
Po določbi 11. člena ZPIZ-2 se pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ta določba velja tudi za obnovo postopka. V vsakem primeru ne glede na to, ali se ugotavljajo pogoji za obnovo postopka po določbah ZUP ali ZPIZ-2, mora vsaka stranka sama jasno navesti kateri postopek, končan z dokončno odločbo, želi obnoviti, navesti pa mora tudi vse obnovitvene razloge.
Pritožba dejanskih ugotovitev sklepa sploh ne izpodbija, trditev v pritožbi pa pritožnica tudi ne konkretizira in ne izkaže. Kakšni naj bi bili povečani izdatki zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja ni jasno, poleg tega pa ni dokazala, da je pokojnina v pretežnem delu zarubljena.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00022085
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/10. ZP-1 člen 25, 25/1, 105, 105/4.
odločba o sankciji za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - pogoji za izrek stranske sankcije - obdolžilni predlog - obrazložitev ocene - pritožba predlagatelja
Ko je izrek stranske sankcije pri prekršku predpisan kot fakultativen, mora prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu obrazložiti oceno, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po ZP-1.
Višje sodišče preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sodbe, zato za izpodbijanje odločitve prvostopenjskega sodišča ne zadoščajo le navedbe, kaj je predlagateljica navedla v obdolžilnem predlogu, in le pavšalne pritožbene navedbe glede prejšnjega življenja obdolženca (ki je specialni povratnik) in ponovitvene nevarnosti, temveč bi morala pritožnica pritožbene navedbe, da je mogoče obdolžencu le z izrekom odvzema motornega vozila, ki je njegova last, preprečiti posest vozila in s tem ponavljanje prekrškov, kar je namen izreka stranske sankcije odvzema motornega vozila, podkrepiti z dokazili, saj ne zadoščajo samo navedbe glede obdolženčeve stopnje odgovornosti.
prenos krajevne pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za prenos pristojnosti
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovornik smiselno utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
Določba prvega odstavka 35. člena ZKP, institut prenosa krajevne pristojnosti ne omogoča, da se razpravljajoči sodnici Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, kamor je bila prenesena pristojnost za sojenje v predmetni zadevi, odredi izvajanje obravnav v razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Mariboru. To je lahko kvečjemu stvar organizacije dela sodišča in ne predmet instituta prenosa krajevne pristojnosti.
posebna revizija - načelo kontradiktornosti postopka - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - zloraba pravice
Neutemeljeno pa pritožba očita sodišču prve stopnje, da je posebno revizijo dovolilo za obdobje zadnjih pet let, ker naj predlagatelj v celotnem obdobju ne bi bil družbenik nasprotne udeleženke. Zakon glede tega zahteva le, da je predlagatelj (kvalificirani) družbenik vsaj tri mesece pred dnem zasedanja skupščine, ki je zavrnila njegov predlog in da je družbenik še tudi ves čas trajanja postopka (318. člen ZGD-1). Ker zakon hkrati govori o reviziji za obdobje 5 let, povedano ne omogoča razlage, za kakršno se zavzema pritožnica.
ZGD-1 člen 55, 55/1, 55/2, 55/6. ZFPPIPP člen 125, 125/3, 141, 141/3, 152, 152/1, 221a, 221b.
predlog za začetek postopka prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - pravni položaj dolžnika v postopku prisilne poravnave - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave - uporaba pravil o prisilni poravnavi - konkurenca stečajnega postopka in postopka poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - mikro družba
Glede na trenutno veljavno sodno prakso, da se določilo prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP uporablja tudi takrat, kadar se v konkurenci srečata stečajni postopek in postopek poenostavljene prisilne poravnave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v zatečeni situaciji na dan 26. 11. 2018 izdalo izpodbijani sklep (o prekinitvi odločanja o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom).
V pritožbi je upnik opozarjal na zlorabo, saj je zatrjeval in dokazoval, da se dolžnik uvršča med majhne družbe in poudarjal, da zato nad dolžnikom ni dovoljeno izvesti poenostavljene prisilne poravnave. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo možnost dolžničinega uspeha s pritožbo v zadevi St 000/2018.
Dolžnica v postopku St 000/2018 s pritožbo proti sklepu o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne bi mogla uspeti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 131, 131/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - možnost preizkusa sodbe - dejanske ugotovitve - dokazna ocena - obseg poškodb - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - video posnetek kot dokaz
Pritožbene trditve, ki merijo na to, da je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča napačna in da je do škodnega dogodka prišlo tako, kot trdi tožnica, pomenijo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na omejene pritožbene razloge v sporu majhne vrednosti ni dopustno.
Predlagane priče dogodka niso videle in o njem na podlagi neposredne zaznave ne bi mogle izpovedovati, zato sodišče prve stopnje z neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič ni kršilo določb ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00022125
ZVZD-1 člen 5, 5/1. ZZVZZ člen 87, 87/1, 89, 90. OZ člen 131, 131/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 355.
delovna nezgoda - nezgoda pri delu - poškodba pri delu - zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - skrbno ravnanje - dolžnost nadzora - nadzor nad delavcem - drugo delo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločbe
Za oprostitev odgovornosti delodajalca za poškodbo pri delu zadošča, če je nadzor sorazmeren z zahtevnostjo opravila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00023188
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZJU člen 24, 25.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - prekluzivni rok - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec
V primeru, če delavec po prenehanju delovnega razmerja uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, prične 30-dnevni rok za sodno varstvo teči od izteka časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas, in s tem od prenehanja delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 4,9,13,13/2,17,18,32,59,63.. OZ-UPB1 člen 50.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe - izvajalec del - elementi delovnega razmerja - agencijski delavec
Čeprav sta toženki njuno razmerje navzven prikazovali kot opravljanje storitev (ki sta ga uredili s podjemnimi pogodbami - pogodbami o opravljanju storitev), dejansko pa so podani elementi posredovanja dela delavcev, to ne pomeni, da je mogoče prvo toženko šteti kot delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu v skladu s 59. členom ZDR-1.
Druga toženka ne izpolnjuje pogojev po določbah ZUTD za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, zato je ni mogoče šteti za delodajalca, ki zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku.
Tako kot je za ugotovitev obstoja delovnega razmerja bistveno, da v razmerju med strankama obstajajo elementi delovnega razmerja, kot so določeni v 4. odstavku ZDR-1, je tudi delodajalec lahko le tisti subjekt, pri katerem so dejansko izražene lastnosti delodajalca, torej tisti, ki organizira delovni proces, v katerem delajo delavci, ki delavcem daje navodila in jih nadzira. Ničnost pogodbe o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko (v delu, v katerem je šlo za prikrivanje delovnega razmerja pri drugem delodajalcu) pa ne pomeni, da tožnik v tem obdobju sploh ni bil v delovnem razmerju, bistveno je, kdo je bil njegov dejanski delodajalec, torej tisti, pri katerem so bili dejansko izraženi vsi elementi delovnega razmerja.
Čeprav se je sodišče prve stopnje za stvarno nepristojno izreklo brez ugovora toženca v odgovoru na tožbo, torej po predhodnem preizkusu tožbe, vendar pa pred razpisom glavne obravnave, to v konkretnem primeru ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sklepa o nepristojnosti socialnega sodišča. Za nepristojno se je namreč izreklo še pred vsebinskim obravnavanjem zadeve in ne da bi začelo izvajati dokazni postopek. Postopanje sodišča prve stopnje torej ni bilo povsem v skladu z 19. členom ZPP, vendar pa ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato zatrjevana relativna bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 19. členom ZPP ni podana.
Upoštevaje celovitost zadeve, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno, da se tožniku omogoči obročno plačilo sodne takse v znesku 110,00 EUR, in sicer plačilo v štirih mesečnih obrokih, tako da prvi obrok zapade v 15 dneh po prejemu predmetnega sklepa, ostali pa mesečno vsak naslednji mesec istega dne kot zapade prvi obrok v plačilo.
ZFPPIPP člen 384, 399, 399/1, 403, 403/1, 403/1-1, 404, 406, 406/1, 406/1-1. URS člen 49.
postopek osebnega stečaja - stečajni upravitelj - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusna doba - preizkusno obdobje - namen postopka osebnega stečaja - namen odpusta obveznosti - preklic odpusta obveznosti - svoboda dela
Z začetkom postopka odpusta obveznosti mora dolžnik dati na prvo mesto interese upnikov, ne pa lastnih interesov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da dolžniku kot direktorju, pripada višja plača od minimalne. Le če bi višjo plačo prejemal, bi se lahko ustvarjala stečajna masa iz naslova njegovih dohodkov. Izposlovati višje plače pa mu nedvomno ne bi bilo težko, saj se na eni strani predstavlja kot delovno aktiven konstruktor, na drugi strani pa razvoj družbe postavlja pred svojo obveznost poplačila upnikov.
Dolžnik ne more izpodbiti pravilne presoje sodišča prve stopnje, da ga zaradi lastnih interesov ni mogoče šteti kot vestnega in poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.