CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00022224
OZ člen 346.. ZFPPIPP člen 254, 296, 296/1, 296/5.. ZPP člen 227, 227/1, 227/3, 227/5.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - aneks k pogodbi - obličnost dodatnih dogovorov - ničnost aneksa - ugotovitev obstoja terjatve - predložitev listine s strani nasprotne stranke
Načeloma drži, da so lahko v obliki notarskega zapisa zajeti tudi dogovori, za sklenitev katerih ni predpisana takšna stroga obličnost, in kateri bi lahko bili kasneje spremenjeni tudi zgolj s pisnim aneksom. Vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer.
V tej zvezi pritožbeno sodišče zgolj še dodaja, da si je odsvojitelj poslovnega deleža s tem dogovorom v zameno za odsvojeni poslovni delež, poleg plačila kupnine, zagotovil oz. izgovoril še dodatno premoženjsko korist (0,70 EUR za vsaki izkopani m3 gramoza iz katerekoli gramoznice v lasti E. d.o.o.) in že iz tega dejstva izhaja povezanost tega dogovora s samim prenosom poslovnega deleža.
Pritožba dejanskih ugotovitev sklepa sploh ne izpodbija, trditev v pritožbi pa pritožnica tudi ne konkretizira in ne izkaže. Kakšni naj bi bili povečani izdatki zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja ni jasno, poleg tega pa ni dokazala, da je pokojnina v pretežnem delu zarubljena.
prenos krajevne pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za prenos pristojnosti
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovornik smiselno utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
Določba prvega odstavka 35. člena ZKP, institut prenosa krajevne pristojnosti ne omogoča, da se razpravljajoči sodnici Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, kamor je bila prenesena pristojnost za sojenje v predmetni zadevi, odredi izvajanje obravnav v razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Mariboru. To je lahko kvečjemu stvar organizacije dela sodišča in ne predmet instituta prenosa krajevne pristojnosti.
Stroški za vložitev tožbe niso del storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči in jih je tožena stranka dolžna nakazati tožeči stranki in ne proračunu sodišča, ki je odobrilo brezplačno pravno pomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00022125
ZVZD-1 člen 5, 5/1. ZZVZZ člen 87, 87/1, 89, 90. OZ člen 131, 131/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 355.
delovna nezgoda - nezgoda pri delu - poškodba pri delu - zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - skrbno ravnanje - dolžnost nadzora - nadzor nad delavcem - drugo delo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločbe
Za oprostitev odgovornosti delodajalca za poškodbo pri delu zadošča, če je nadzor sorazmeren z zahtevnostjo opravila.
sodna taksa - obveznost plačila takse - nastanek taksne obveznosti za tožbo - taksa glede na vrednost spornega predmeta - izdaja evropskega plačilnega naloga - delni umik - pravilna odmera sodne takse - plačilo predujma - plačilo na napačen račun - očitna pomota
Za presojo od katere vrednosti spornega predmeta se odmeri sodna taksa za redni (pravdni) postopek je pravno odločilno kdaj je tožeča stranka vložila delni umik predloga - če je to storila preden je tožena stranka vložila ugovor zoper evropski plačilni nalog, mora sodišče tak umik upoštevati že v postopku izdaje evropskega plačilnega naloga. Pravdni postopek se nato vodi samo še glede preostanka terjatve, ki hkrati predstavljala podlago (vrednost spora) za odmero sodne takse za redni postopek. V kolikor tožeča stranka delni umik predloga poda šele po vloženem ugovoru tožene stranke zoper izdani evropski plačilni nalog, pa se šteje, da se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari, zato bi o delnem umiku predloga (kasneje tožbe) odločalo šele pravdno sodišče. Podlago (vrednost spora) za odmero sodne takse za redni postopek v tem primeru predstavlja celotna terjatev.
URS člen 19,19/2. ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-1, 75.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - nujen ukrep - duševna motnja - stalna pomoč in oskrba - akutno zdravstveno stanje - zaključeno zdravljenje - poseg v človekove pravice - pravica do prostosti - omejitev pravice - določitev socialnovarstvenega zavoda - prostorska zasedenost - prostorska stiska
Varovani oddelek je tisti oddelek socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.
Pri izbiri določenega zavoda kot najprimernejšega se upoštevajo predvsem koristi in potrebe nasprotne udeleženke.
Prostorska stiska, ki izhaja iz dopisa zavoda, in zaradi nje morebiti slabši bivalni pogoji za varovance, ne more biti podlaga za drugačno odločitev ali celo zavrnitev predlaganega sprejema v izbrani ali kateri drug socialno varstveni zavod.
ZFPPIPP člen 384, 399, 399/1, 403, 403/1, 403/1-1, 404, 406, 406/1, 406/1-1. URS člen 49.
postopek osebnega stečaja - stečajni upravitelj - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - preizkusna doba - preizkusno obdobje - namen postopka osebnega stečaja - namen odpusta obveznosti - preklic odpusta obveznosti - svoboda dela
Z začetkom postopka odpusta obveznosti mora dolžnik dati na prvo mesto interese upnikov, ne pa lastnih interesov.
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da dolžniku kot direktorju, pripada višja plača od minimalne. Le če bi višjo plačo prejemal, bi se lahko ustvarjala stečajna masa iz naslova njegovih dohodkov. Izposlovati višje plače pa mu nedvomno ne bi bilo težko, saj se na eni strani predstavlja kot delovno aktiven konstruktor, na drugi strani pa razvoj družbe postavlja pred svojo obveznost poplačila upnikov.
Dolžnik ne more izpodbiti pravilne presoje sodišča prve stopnje, da ga zaradi lastnih interesov ni mogoče šteti kot vestnega in poštenega v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno navedbo, da je na tej dokazni podlagi, ki vsebuje podatke glede identitete povzročitelja v tem postopku obravnavane prometne nesreče, sum storitve očitanega kaznivega dejanje že bil osredotočen na A. A. Zato bi moral biti A. A., četudi se je kritičnega dne sam, prostovoljno, brez intervencije organov pregona zglasil na policijski postaji, deležen ustreznih procesnih jamstev glede pravice do molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
vročanje - osebno vročanje - osebno vročanje pravni osebi - neurejen hišni predalčnik - obvestilo o prispeli sodni pošiljki
Tožena stranka ni poskrbela za to, da bi imela predalčnik. S tem je sama otežila vročanje sodnih in vseh drugih pisanj. Od vročevalca se ne more zahtevati kakšne posebne pritrditve sodnega pisanja, ki je zakon niti ne predpisuje, če sam naslovnik s svojo opustitvijo ne poskrbi za nemoten poštni promet.
ZST-1 člen 6c, 12, 12/1, 34, 34/3, 34a. ZPP člen 105, 105a/3, 343, 343/4.
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - sklep o ustavitvi postopka - neplačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za taksno oprostitev - sodna taksa za umik tožbe - ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Ker tožnica v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor, ni navajala zakonsko dopustnih ugovornih razlogov, mu ni bilo mogoče ugoditi. Ob pravilni uporabi 34.a člena ZST-1 bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti kot neutemeljenega (353. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ne zavreči. Vloga je bila namreč dovoljena, saj jo je vložila legitimirana oseba z upravičenim pravnim interesom (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zavrženje vloge je za pritožnico ugodnejša kot zavrnitev. Zato pritožbeno sodišče v sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.
URS člen 26. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 10, 94. ZUP člen 242, 252, 252/2. ZDavP-2 člen 111, 114, 120, 120/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 2, 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje upravnega organa - davčna inšpekcija - zavarovanje davčnega dolga - blokada sredstev na računu - arbitrarnost
Davčni organ se je pri razlagi določbe v konkretni situaciji, ki se ni neposredno pokrivala z zakonskim dejanskim stanom, postavil na stališče, ki se je v postopku s pravnimi sredstvi izkazalo za napačno. Svoje stališče je obrazložil z na prvi pogled razumnimi argumenti, zato o arbitrarnosti ni mogoče govoriti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022096
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 297, 297/1. ZKP člen 25, 25/1-1, 36, 36/1, 277, 277/1-1, 436, 436/1.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - motenje javnega reda in miru - osebna okoliščina - istospolna usmerjenost - grožnja - razžalitev - objektivna žaljivost - Twitter - stvarna pristojnost
Kadar opis dejanja vsebuje tako abstraktne zakonske znake kot konkretno dejstva in okoliščine kaznivega dejanja, je treba abstraktni in konkretni del opisa presojati skupaj. V obravnavanem primeru se v abstraktnem delu zatrjuje, da je osumljenec spodbujal in razpihoval sovraštvo in nestrpnost do istospolno usmerjenih oseb, v konkretnem delu pa, da je žaljivo ali zmerljivo zapisal o subsidiarnem tožilcu, čigar ime je zapisano v inkriminirani izjavi.
V obravnavanem primeru ni v zadostni meri konkretiziran izvršitveni način druge (alternativne) oblike izvršitve tega kaznivega dejanja, t. j. za uporabo grožnje, zmerjanj ali žalitev, ki mora biti hujše narave, in sicer takšne, da že samo po sebi (širše) ogroža ali moti javni red in mir, strpnost in sožitje med ljudmi.
Iz opisa kaznivega dejanja izhajajo znaki drugega kaznivega dejanja in sicer razžalitve, saj izražanja obžalovanja, da oškodovanec kot tožilec in drugi niso bili splavljeni kot nerojeni otroci, homoseksualnost pa je duhovna kazen, izpolnjuje znak objektivne žaljivosti.
Ker iz opisa dejanja izhaja, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno z objavo na spletnem portalu Twitter, ki je odprt in dostopen vsem, so podani znaki kvalificirane oblike kaznivega dejanja razžalitve, za sojenje katerega je stvarno pristojno okrožno sodišče.
Upoštevaje celovitost zadeve, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno, da se tožniku omogoči obročno plačilo sodne takse v znesku 110,00 EUR, in sicer plačilo v štirih mesečnih obrokih, tako da prvi obrok zapade v 15 dneh po prejemu predmetnega sklepa, ostali pa mesečno vsak naslednji mesec istega dne kot zapade prvi obrok v plačilo.
ZPIZ-2 člen 66.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 2/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok začasne nezmožnosti za delo
V zadevi je sporno, ali se je tožnica poškodovala na poti na delo, ali pa je že bila na delovnem mestu. Glede omenjenega pa je potrebno uporabiti drugi odstavek 2. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki določa, da k delovnim mestom po tem pravilniku sodijo tudi osebni prehodi, prometne in evakuacijske poti. Med strankama ni sporno, da gre za evakuacijsko pot, torej za zasilni vhod in izhod s tem, da je bil tožnici s strani delodajalca omogočen dostop do navedenega vhoda, tako v času dela, kot neposredno pred nastopom dela, pa tudi po koncu dela. Tožnica ima tudi že vrsto let ključ od teh vrat. Ta vhod pa uporabljajo tudi drugi delavci in je torej na razpolago vsem zaposlenim. Do poškodbe je torej prišlo na delovnem mestu, sama poškodba pa je nedvomno v vzročni zvezi z opravljanjem dela, na podlagi katere je tožnica zavarovana.
vzorčna zadeva - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - invalidsko podjetje - ukinitev delovnega mesta - obveščanje zavoda - večje število delavcev - organizacijski razlog
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnikovo delo sicer v bistvenem ostalo enako kot prej, da pa je bistvo reorganizacije v tem, da je z novo opredelitvijo tožnikovih delovnih nalog omogočena večja fleksibilnost pri odrejanju nalog tožniku. Po novi sistemizaciji je tožniku mogoče odrediti tudi opravljanje nekaterih drugih nalog ali stalno opravljanje nekaterih nalog, ki so bile dotlej opredeljene zgolj kot začasne, kar prispeva k večji učinkovitosti, predvsem v primerih odsotnosti zaposlenih in njihovih nadomeščanj. Tožnik sicer opravlja delo kot ga je opravljal, sprememba sistemizacije oziroma nova pogodba pa je sklenjena predvsem zato, da bo v primeru odsotnosti drugih delavcev tožena stranka lahko organizirala delovni proces tako, da bo tožnik opravljal nekatere naloge odsotnih delavcev, česar do sedaj ni opravljal, oziroma je lahko opravljal le začasno. Takšna ugotovitev pa predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe prvega odstavka 1. alineje 89. člena ZDR-1.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - omejitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018, ki je v 41. točki obrazložitve pojasnilo, da prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1, ko določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, čezmerno posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva strank. Zato je Ustavno sodišče RS prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, razveljavilo. Ustavno sodišče RS je določilo tudi način izvršitve tega dela (druge točke izreka) odločbe tako, da je določilo zgornjo omejitev vrednosti spornega predmeta, od katere se odmerja sodna taksa in sicer 500.000,00 EUR (četrti odstavek izreka odločbe).
III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Izhodišče za ugotavljanje invalidnosti po ZPIZ-2 je svoj poklic, definiran s 3. odstavkom 63. člena ZPIZ-2. Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen, temveč splošno delovno zmožnost za dela, ki bi jih lahko opravljal glede na izobrazbo, usposobljenost in delovne izkušnje. Odločilno torej ni le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca ter invalidnost z vidika poklica presoditi celostno s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in usposobljenosti za drugo delo.
ZSPJS člen 3, 3/4, 20, 20/1.. ZJU člen 23, 84, 84/1.
javni uslužbenec - razvrstitev v plačni razred - uradnik - napredovanje - plačilo razlike plače
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto bistvenega pomena in da je zato treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.