ZNPPol člen 52, 52/2, 52/4. Ustava Republike Slovenije (1974) člen 35. ZKP člen 18, 18/2, 214, 214/2, 220.
zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - pravica do zasebnosti - pregled oseb in stvari - neposredna zaznava policistov - prepovedane droge
Po drugem odstavku 52. člena ZNPPol sta policista obtoženca pozvala, naj sam izroči predmet. Obtoženec predmeta ni želel sam izročiti. Nepravilno je stališče pritožnika, da bi policista zato za pregled šolskega nahrbtnika, kamor je obtoženec spravil predmet, potrebovala odredbo preiskovalnega sodnika za opravo osebne preiskave. Pregled osebe po četrtem odstavku 52. člena ZNPPol obsega tudi pregled vsebine stvari, ki jih ima oseba s sabo,v konkretnem primeru vsebine nahrbtnika. Iz pričanj policistov ne izhaja, da bi pri odpiranju nahrbtnika ter v nahrbtniku najdenih torbice, PVC škatlice in PVC samozapiralnih vrečk bila potrebna sila, ki presega običajno potrebno za odpiranje tovrstnih predmetov. Okoliščina, da je bilo potrebno odpreti še predmete, ki so bili najdeni v nahrbtniku oziroma v torbici, ne more pomeniti, da je pregled po intenzivnosti že prerasel v preiskavo, saj iz pričanj policistov ne izhaja, da bi bili predmeti v nahrbtniku skriti oziroma dostopni šele s pomočjo uporabe sile, razstavljanja, rezanja ali lomljenja. Ker je obstajal sum, da je obtoženec storil kaznivo dejanje in predmetov ni imel le za za lastno uporabo, sta mu policista predmete skladno z 220. členom ZKP zasegla in o tem sestavila zapisnik o zasegu predmetov.
ZGD-1 člen 55, 55/1, 55/2, 55/6. ZFPPIPP člen 125, 125/3, 141, 141/3, 152, 152/1, 221a, 221b.
predlog za začetek postopka prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - pravni položaj dolžnika v postopku prisilne poravnave - zloraba instituta poenostavljene prisilne poravnave - uporaba pravil o prisilni poravnavi - konkurenca stečajnega postopka in postopka poenostavljene prisilne poravnave - prekinitev postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom do konca postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - zavrženje predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - nadaljevanje prekinjenega stečajnega postopka - mikro družba
Glede na trenutno veljavno sodno prakso, da se določilo prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP uporablja tudi takrat, kadar se v konkurenci srečata stečajni postopek in postopek poenostavljene prisilne poravnave, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v zatečeni situaciji na dan 26. 11. 2018 izdalo izpodbijani sklep (o prekinitvi odločanja o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom).
V pritožbi je upnik opozarjal na zlorabo, saj je zatrjeval in dokazoval, da se dolžnik uvršča med majhne družbe in poudarjal, da zato nad dolžnikom ni dovoljeno izvesti poenostavljene prisilne poravnave. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v nadaljevanju presojalo možnost dolžničinega uspeha s pritožbo v zadevi St 000/2018.
Dolžnica v postopku St 000/2018 s pritožbo proti sklepu o zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave ne bi mogla uspeti. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo.
bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s svojim nezakonitim postopanjem ni omogočilo obravnavanja pred sodiščem. Tako je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar bo moralo sodišče v ponovljenem postopku odpraviti in pravilno vabiti stranke ter jim omogočiti prisotnost na obravnavi. Sodišče bo moralo ponovno zaslišati pričo in direktorja, tako da bo tožnik prisostvoval njihovemu zaslišanju in jim bo tudi lahko postavljal vprašanja ter se izjasnil o njihovih navedbah.
Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.
vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - zaznamba spora - učinki zaznambe spora - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo
O predlaganem vpisu (so)lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora res še ni bilo odločeno. Ampak tak predlog glede na to, da je predlagateljica že vpisana pri obravnavani nepremičnini do enakega deleža in na podlagi iste odločbe, kot to predlaga s sedanjim predlogom, ne more biti utemeljen. Predlagateljica se ne more še enkrat vpisati kot (so)lastnica, saj je že vpisana. To svojo pravico na podlagi navedene Odločbe je že realizirala. Zgolj popraviti vrstni red učinkovanja vpisa, kar v bistvu z obravnavanim predlogom želi doseči predlagateljica, pa s tem predlogom tudi ne more doseči, saj zakon takega predloga ne pozna.
Upoštevaje celovitost zadeve, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je primerno, da se tožniku omogoči obročno plačilo sodne takse v znesku 110,00 EUR, in sicer plačilo v štirih mesečnih obrokih, tako da prvi obrok zapade v 15 dneh po prejemu predmetnega sklepa, ostali pa mesečno vsak naslednji mesec istega dne kot zapade prvi obrok v plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00023188
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZJU člen 24, 25.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - prekluzivni rok - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec
V primeru, če delavec po prenehanju delovnega razmerja uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, prične 30-dnevni rok za sodno varstvo teči od izteka časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas, in s tem od prenehanja delovnega razmerja.
ZPIZ-2 člen 66.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 2/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok začasne nezmožnosti za delo
V zadevi je sporno, ali se je tožnica poškodovala na poti na delo, ali pa je že bila na delovnem mestu. Glede omenjenega pa je potrebno uporabiti drugi odstavek 2. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki določa, da k delovnim mestom po tem pravilniku sodijo tudi osebni prehodi, prometne in evakuacijske poti. Med strankama ni sporno, da gre za evakuacijsko pot, torej za zasilni vhod in izhod s tem, da je bil tožnici s strani delodajalca omogočen dostop do navedenega vhoda, tako v času dela, kot neposredno pred nastopom dela, pa tudi po koncu dela. Tožnica ima tudi že vrsto let ključ od teh vrat. Ta vhod pa uporabljajo tudi drugi delavci in je torej na razpolago vsem zaposlenim. Do poškodbe je torej prišlo na delovnem mestu, sama poškodba pa je nedvomno v vzročni zvezi z opravljanjem dela, na podlagi katere je tožnica zavarovana.
vzorčna zadeva - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - invalidsko podjetje - ukinitev delovnega mesta - obveščanje zavoda - večje število delavcev - organizacijski razlog
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnikovo delo sicer v bistvenem ostalo enako kot prej, da pa je bistvo reorganizacije v tem, da je z novo opredelitvijo tožnikovih delovnih nalog omogočena večja fleksibilnost pri odrejanju nalog tožniku. Po novi sistemizaciji je tožniku mogoče odrediti tudi opravljanje nekaterih drugih nalog ali stalno opravljanje nekaterih nalog, ki so bile dotlej opredeljene zgolj kot začasne, kar prispeva k večji učinkovitosti, predvsem v primerih odsotnosti zaposlenih in njihovih nadomeščanj. Tožnik sicer opravlja delo kot ga je opravljal, sprememba sistemizacije oziroma nova pogodba pa je sklenjena predvsem zato, da bo v primeru odsotnosti drugih delavcev tožena stranka lahko organizirala delovni proces tako, da bo tožnik opravljal nekatere naloge odsotnih delavcev, česar do sedaj ni opravljal, oziroma je lahko opravljal le začasno. Takšna ugotovitev pa predstavlja organizacijski razlog v smislu določbe prvega odstavka 1. alineje 89. člena ZDR-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022096
KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 297, 297/1. ZKP člen 25, 25/1-1, 36, 36/1, 277, 277/1-1, 436, 436/1.
materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - motenje javnega reda in miru - osebna okoliščina - istospolna usmerjenost - grožnja - razžalitev - objektivna žaljivost - Twitter - stvarna pristojnost
Kadar opis dejanja vsebuje tako abstraktne zakonske znake kot konkretno dejstva in okoliščine kaznivega dejanja, je treba abstraktni in konkretni del opisa presojati skupaj. V obravnavanem primeru se v abstraktnem delu zatrjuje, da je osumljenec spodbujal in razpihoval sovraštvo in nestrpnost do istospolno usmerjenih oseb, v konkretnem delu pa, da je žaljivo ali zmerljivo zapisal o subsidiarnem tožilcu, čigar ime je zapisano v inkriminirani izjavi.
V obravnavanem primeru ni v zadostni meri konkretiziran izvršitveni način druge (alternativne) oblike izvršitve tega kaznivega dejanja, t. j. za uporabo grožnje, zmerjanj ali žalitev, ki mora biti hujše narave, in sicer takšne, da že samo po sebi (širše) ogroža ali moti javni red in mir, strpnost in sožitje med ljudmi.
Iz opisa kaznivega dejanja izhajajo znaki drugega kaznivega dejanja in sicer razžalitve, saj izražanja obžalovanja, da oškodovanec kot tožilec in drugi niso bili splavljeni kot nerojeni otroci, homoseksualnost pa je duhovna kazen, izpolnjuje znak objektivne žaljivosti.
Ker iz opisa dejanja izhaja, da je bilo kaznivo dejanje izvršeno z objavo na spletnem portalu Twitter, ki je odprt in dostopen vsem, so podani znaki kvalificirane oblike kaznivega dejanja razžalitve, za sojenje katerega je stvarno pristojno okrožno sodišče.
OZ člen 191.. ZUJF člen 168, 169.. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
potni stroški - prevoz na delo in z dela - javni prevoz
Določb 168. člena ZUJF in 5. člena Aneksa k kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije ni mogoče tolmačiti tako, da delodajalec delavcu prvenstveno povrne stroške javnega prevoza iz kraja njegovega bivanja, če tak javni prevoz obstaja. Za ugotovitev o tem, ali obstaja javni prevoz, je odločilno, ali ga zaposleni lahko uporabi na razdalji 2 km od naslova njegovega bivališča oziroma kraja, od koder se vsakodnevno vozi na delo, pri tem pa ni odločilno, ali je tak javni prevoz na voljo prav v formalnem kraju njegovega bivanja ali v sosednjem kraju. Glede na velike razlike med velikostjo naselij v Sloveniji, bi taka razlaga lahko pripeljala do neupravičenega razlikovanja med delavci glede na to, v kakšnem kraju živijo, oziroma glede na to, kako blizu "meje" kraja je naslov njihovega bivališča. V predmetni zadevi ima toženka na razdalji 2 km možnost uporabe dveh vrst javnega prevoza in tožena stranka ji je glede na namen predpisov o povračilu stroškov za prihod na delo in z dela pravilno povrnila stroške cenejšega, kar pa seveda ne vpliva na dejstvo, da toženka lahko za prihod na delo in z dela uporabi tudi kakršen koli drug način prevoza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00022224
OZ člen 346.. ZFPPIPP člen 254, 296, 296/1, 296/5.. ZPP člen 227, 227/1, 227/3, 227/5.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - aneks k pogodbi - obličnost dodatnih dogovorov - ničnost aneksa - ugotovitev obstoja terjatve - predložitev listine s strani nasprotne stranke
Načeloma drži, da so lahko v obliki notarskega zapisa zajeti tudi dogovori, za sklenitev katerih ni predpisana takšna stroga obličnost, in kateri bi lahko bili kasneje spremenjeni tudi zgolj s pisnim aneksom. Vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer.
V tej zvezi pritožbeno sodišče zgolj še dodaja, da si je odsvojitelj poslovnega deleža s tem dogovorom v zameno za odsvojeni poslovni delež, poleg plačila kupnine, zagotovil oz. izgovoril še dodatno premoženjsko korist (0,70 EUR za vsaki izkopani m3 gramoza iz katerekoli gramoznice v lasti E. d.o.o.) in že iz tega dejstva izhaja povezanost tega dogovora s samim prenosom poslovnega deleža.
III. kategorija invalidnosti - opredelitev pojma svoj poklic
Izhodišče za ugotavljanje invalidnosti po ZPIZ-2 je svoj poklic, definiran s 3. odstavkom 63. člena ZPIZ-2. Kot svoj poklic se šteje delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela, in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami. V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen, temveč splošno delovno zmožnost za dela, ki bi jih lahko opravljal glede na izobrazbo, usposobljenost in delovne izkušnje. Odločilno torej ni le delo, ki ga je zavarovanec dejansko opravljal, temveč je treba upoštevati tudi širše zaposlitvene možnosti zavarovanca ter invalidnost z vidika poklica presoditi celostno s stališča dela v času nastanka invalidnosti kot prejšnjih delovnih izkušenj in usposobljenosti za drugo delo.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno navedbo, da je na tej dokazni podlagi, ki vsebuje podatke glede identitete povzročitelja v tem postopku obravnavane prometne nesreče, sum storitve očitanega kaznivega dejanje že bil osredotočen na A. A. Zato bi moral biti A. A., četudi se je kritičnega dne sam, prostovoljno, brez intervencije organov pregona zglasil na policijski postaji, deležen ustreznih procesnih jamstev glede pravice do molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - omejitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo odločbo Ustavnega sodišča U-I-46/15-15 z dne 25. 4. 2018, ki je v 41. točki obrazložitve pojasnilo, da prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1, ko določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, čezmerno posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva in pravico do pravnega sredstva strank. Zato je Ustavno sodišče RS prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, razveljavilo. Ustavno sodišče RS je določilo tudi način izvršitve tega dela (druge točke izreka) odločbe tako, da je določilo zgornjo omejitev vrednosti spornega predmeta, od katere se odmerja sodna taksa in sicer 500.000,00 EUR (četrti odstavek izreka odločbe).
Stroški za vložitev tožbe niso del storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči in jih je tožena stranka dolžna nakazati tožeči stranki in ne proračunu sodišča, ki je odobrilo brezplačno pravno pomoč.
sodna taksa - obveznost plačila takse - nastanek taksne obveznosti za tožbo - taksa glede na vrednost spornega predmeta - izdaja evropskega plačilnega naloga - delni umik - pravilna odmera sodne takse - plačilo predujma - plačilo na napačen račun - očitna pomota
Za presojo od katere vrednosti spornega predmeta se odmeri sodna taksa za redni (pravdni) postopek je pravno odločilno kdaj je tožeča stranka vložila delni umik predloga - če je to storila preden je tožena stranka vložila ugovor zoper evropski plačilni nalog, mora sodišče tak umik upoštevati že v postopku izdaje evropskega plačilnega naloga. Pravdni postopek se nato vodi samo še glede preostanka terjatve, ki hkrati predstavljala podlago (vrednost spora) za odmero sodne takse za redni postopek. V kolikor tožeča stranka delni umik predloga poda šele po vloženem ugovoru tožene stranke zoper izdani evropski plačilni nalog, pa se šteje, da se je tožena stranka spustila v obravnavanje glavne stvari, zato bi o delnem umiku predloga (kasneje tožbe) odločalo šele pravdno sodišče. Podlago (vrednost spora) za odmero sodne takse za redni postopek v tem primeru predstavlja celotna terjatev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00022085
ZVoz-1 Zakon o voznikih (2016) člen 56, 56/10. ZP-1 člen 25, 25/1, 105, 105/4.
odločba o sankciji za prekršek - stranska sankcija odvzema predmetov - fakultativni odvzem predmetov - odvzem motornega vozila - pogoji za izrek stranske sankcije - obdolžilni predlog - obrazložitev ocene - pritožba predlagatelja
Ko je izrek stranske sankcije pri prekršku predpisan kot fakultativen, mora prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu obrazložiti oceno, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po ZP-1.
Višje sodišče preizkuša utemeljenost pritožbenih navedb glede na razloge sodbe, zato za izpodbijanje odločitve prvostopenjskega sodišča ne zadoščajo le navedbe, kaj je predlagateljica navedla v obdolžilnem predlogu, in le pavšalne pritožbene navedbe glede prejšnjega življenja obdolženca (ki je specialni povratnik) in ponovitvene nevarnosti, temveč bi morala pritožnica pritožbene navedbe, da je mogoče obdolžencu le z izrekom odvzema motornega vozila, ki je njegova last, preprečiti posest vozila in s tem ponavljanje prekrškov, kar je namen izreka stranske sankcije odvzema motornega vozila, podkrepiti z dokazili, saj ne zadoščajo samo navedbe glede obdolženčeve stopnje odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00022125
ZVZD-1 člen 5, 5/1. ZZVZZ člen 87, 87/1, 89, 90. OZ člen 131, 131/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 355.
delovna nezgoda - nezgoda pri delu - poškodba pri delu - zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - skrbno ravnanje - dolžnost nadzora - nadzor nad delavcem - drugo delo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločbe
Za oprostitev odgovornosti delodajalca za poškodbo pri delu zadošča, če je nadzor sorazmeren z zahtevnostjo opravila.
prenos krajevne pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti po višjem sodišču - razlogi za prenos pristojnosti
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovornik smiselno utemeljuje lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče pri presoji upoštevati tudi druge okoliščine, še zlasti obremenjenost posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
Določba prvega odstavka 35. člena ZKP, institut prenosa krajevne pristojnosti ne omogoča, da se razpravljajoči sodnici Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, kamor je bila prenesena pristojnost za sojenje v predmetni zadevi, odredi izvajanje obravnav v razpravni dvorani Okrožnega sodišča v Mariboru. To je lahko kvečjemu stvar organizacije dela sodišča in ne predmet instituta prenosa krajevne pristojnosti.