Vprašanje razumljivosti in pravočasnosti vlog v prekrškovnem postopku je skladno z 2. alinejo prvega odstavka člena 67 ZP-1 urejeno v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP), ki v prvem odstavku člena 76 določa, da je pisna vloga tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki) ali pa vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom (elektronsko vlogo), overjenim s kvalificiranim potrdilom, pri čemer se pisna vloga v fizični obliki vloži tako, da se pošlje po pošti ali izroči neposredno sodišču, medtem ko se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu sodišča, ki samodejno potrdi njen prejem. Tako pisne, kot tudi vloge, ki so poslane po elektronski poti pa morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je potrebno, da so sposobne za vsebinsko obravnavo ter podpisane, pri čemer pa vloga, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom. Zato se po prepričanju pritožbenega sodišča ni strinjati s pojasnili prekrškovnega organa v odgovoru z dne 11. 12. 2018 o tem, da se določbe členov 14 in 15 ZEPT nanašajo tudi na vloge, ki so sicer v izvirniku izdane v elektronski obliki, nato pa nepodpisane poslane po navadni pošti, saj se obe navedeni določbi nahajata v tretjem poglavju Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP), ki posebej določa način in pogoje le za elektronski podpis, ne pa na vloge, ki so poslane sodišču z navadno pošto, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je prekrškovni organ s priporočeno pošiljko po pošti 23. 11. 2018 sodišču poslal pritožbo v predmetni prekrškovni zadevi, ki je bila nepodpisana. Ali skrajšano: vloge, ki so poslane po elektronski pošti in ki so podpisane z varnim elektronskim podpisom, overjenim s klasificiranim potrdilom so popolne, četudi ne vsebujejo lastnoročnega podpisa pooblaščene osebe, temveč le elektronski podpis, ki ga lahko prejemnik v vsakem trenutku tudi preveri, medtem ko morajo biti pisne vloge v fizični obliki, ki so poslane po pošti ali pa izročene neposredno sodišču, lastnoročno podpisane, saj so v nasprotnem primeru nepopolne in v takih primerih sodišče zahteva od vložnika, da nepodpisano vlogo dopolni. Če tega ne stori, pa se takšno vlogo zavrže.
preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - potrebnost ukrepa - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - trajanje ukrepa
Po oceni sodišča druge stopnje bosta predlagatelja kot žrtvi nasilja z izrečenimi ukrepi učinkovito zaščitena, po drugi strani pa z njimi ne bo bistveno poseženo v osebnostne pravice nasprotnega udeleženca kot povzročitelja nasilja (načelo sorazmernosti).
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZIZ člen 178, 178/2, 178/5.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - vročitev mnenja cenilca o vrednosti nepremičnine strankam - pripombe na cenitveno poročilo - kršitev pravice do izjave
Dolžnost vročanja predloga in mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine strankam je z novelo ZIZ-L (25. 3. 2018) tudi izrecno predpisana, stranke pa se lahko o njem izjavijo v roku osmih dni od vročitve (peti odstavek 178. člena ZIZ). Z očitkom o kršitvi pravice do udeležbe v postopku dolžnik ne more uspeti, saj mu je sodišče prve stopnje skladno s petim odstavkom 178. člena ZIZ vročilo cenitveno mnenje v izjavo, pa te pravice ni izkoristil. Očitano kršitev zaradi nesodelovanja pri ogledu bi dolžnik v okviru podanih pripomb na cenitveno mnenje lahko uspešno uveljavljal, če bi bila zaradi njegove prisotnosti pri ogledu ocenjena tržna vrednost nepremičnine sicer lahko drugačna. Dolžnik pa niti v pritožbi ne pojasni, kako bi njegova prisotnost pri ogledu vplivala na drugačno oceno tržne vrednosti njegove nepremičnine, na ocenjeno vrednost pa tudi sicer ne podaja konkretnih pripomb. Glede na to pa zgolj goli očitek o kršitvi njegove pravice do sodnega varstva nikakor ne more biti utemeljen.
Zahtevano pooblastilo je bilo vloženo v okviru roka, ki ga je stranki oziroma njenemu pooblaščencu v sklepu postavilo prvo sodišče, zato ni bilo podlage za uporabo določbe četrtega odstavka 98. člena ZPP.
ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4. OZ člen 197, 274, 275. SZ-1 člen 71.
štetje rokov - fikcija vročitve - terjatev upravnika večstanovanjske hiše - obratovalni stroški - stroški upravljanja - neupravičena obogatitev
Sodna praksa je enotna, da se pri štetju petnajstdnevnega roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP, po katerem nastopi fikcija vročitve, ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, ko zadnji dan roka pade na dan, ko sodišče ne dela, rok izteče naslednji delovni dan.
Po utrjenem stališču v sodni praksi ima upravnik pravico, da to, kar iz lastnih sredstev plača za dobave in storitve v okviru obratovalnih stroškov večstanovanjske stavbe, zahteva od etažnih lastnikov kot povračilo v sorazmerju z deležem, ki odpade na njihovo stanovanje.
Po določbi 71. člena SZ-1 je upravnik dolžan dobaviteljem posredovati podatke o dolžnikih, kadar ni direktno zavezan do tretjih oseb. Navedena določba ne prepoveduje, da upravnik plača namesto etažnih lastnikov in kasneje od njih terja, kar je plačal.
ZST-1 člen 12, 12/2, 14a, 14a/3. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za taksno oprostitev - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - pravni interes za pritožbo
Dejanja oziroma opustitve stranke, ki sklepa ne spoštuje in ne ravna, kot ji je bilo naloženo, imajo posledice. Posledica neravnanja po sklepu z dne 12. 3. 2018 je, da se predlog zavrže, na kar je bila tožena stranka opozorjena v samem sklepu.
Tožena stranka je izgubila pravni interes oziroma pravno korist za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper sklep z dne 13. 4. 2018. Ne glede na odločitev višjega sodišča si namreč svojega položaja ne more več izboljšati.
ZST-1 člen 3, 3/8, 34a. ZST-1 tarifna številka 91211.
ugovor zoper plačilni nalog - vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe
Svoje pomisleke v zvezi z določitvijo posameznih delov (oziroma ugotovitvijo lastninske pravice na njih), bi moral predlagatelj uveljavljati s pritožbo zoper sklep o vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi.
pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da se z navedbami stranke seznani ter da se do njih, če so dopustne in za odločitev relevantne, ter če niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe tudi opredeli.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odločitev o stroških postopka v sodbi - dolžnost povrnitve stroškov postopka - povrnitev stroškov postopka - plačilo sodne takse nasprotni stranki - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - terjatev države
Sodišče je ob odločanju o stroških pravdnega postopka spregledalo, da je bil tožnik oproščen plačila sodnih taks in da mu strošek sodnih taks dejansko ni nastal. Štelo je, da je tožnik ta strošek poravnal in glede na njegov uspeh v pravdi tožencem naložilo, da mu ga povrnejo. Postavlja se vprašanje, kdo je v takem primeru tisti, na katerega je sodišče upravičeno nasloviti zahtevo za plačilo sodnih taks. V prid stališču, da ni podlage za izterjavo sodnih taks od tožencev, govori več argumentov.
Obstoj delovnega razmerja pri toženi stranki tudi za čas, ko je tožniku delovno razmerje prenehalo pri drugem delodajalcu, je zakonska posledica nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za katero je odgovorna tožena stranka in mora posledično trpeti tudi vse pravne posledice, ki jih takšna nezakonita odpoved prinaša. Delavec, ki se je zaposlil pri drugem delodajalcu v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, da bi zmanjšal škodo, ne sme biti v slabšem položaju od delavca, ki si nove zaposlitve ni uspel najti in mu je delodajalec za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dolžan priznati obstoj delovnega razmerja.
Tožnik je z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi uspel. Del odločitve, ki se nanaša na delno zavrnitev zahtevka za plačilo denarnega povračila, ne vpliva na odločitev o stroških postopka, zato je tožnik upravičen do povračila vseh stroškov postopka.
Pritožba neutemeljeno vztraja pri tem, da je tožnikovo zlaganje paketov talnih oblog v nakupovalni voziček in nato dviganje paketov iz nakupovalnega vozička v prtljažnik avtomobila predstavljalo kršitev navodil pristojnega zdravnika. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi tožnikovega osebnega zdravnika pravilno zaključilo, da slednji tožniku ni izrekel prepovedi dviganja težjih bremen, saj mu je povedal le, kaj v okviru aktivnega bolniškega staleža sme početi, ni pa mu izrekel nikakršnih prepovedi.
ponovna odmera starostne pokojnine - nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Ker delo preko polnega delovnega časa ni bilo opravljeno kot poseben delovni pogoj, se plačilo za to delo ne upošteva v pokojninsko osnovo za odmero starostne pokojnine. To pa pomeni, da sporna upokojitvena odločba, katere sprememba se predlaga, ni obremenjena z očitno dejansko niti materialno pravno napako, ki bi jo bilo potrebno oziroma dopustno sanirati v nepravi obnovi postopka. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in novo odmero pokojninske dajatve z upoštevanjem obravnavanih nadur je zato utemeljeno zavrnjen.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - obračun plače - nadaljevano kaznivo dejanje - hkratna uporaba več ponarejenih listin - javna listina
Če je obdolžencu mogoče očitati uporabo treh ponarejenih listin, gre za očitek treh kaznivih dejanj, ne pa za eno samo kaznivo dejanje kot to napačno ugotavlja sodišče prve stopnje. Izhajajoč iz kazenskopravne teorije in uveljavljene sodne prakse je pravilen zaključek pritožnika, da uporaba vsake posamezne ponarejene listine, predstavlja samostojno kaznivo dejanje. Torej kolikor je storilec uporabil ponarejenih listin, toliko je kaznivih dejanj.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - prepozen odgovor na pritožbo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - izvenpravdni pobot - vročitev vabila na zaslišanje stranki - vročanje pravni osebi - vročanje po pooblaščencu - vročanje zakonitemu zastopniku - zaslišanje stranke - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebe
Drugi odstavek 261. člena ZPP je namenjen le lažjemu izkazovanju osebne vročitve vabila stranki na zaslišanje.
URS člen 24.. ZDSS-1 člen 60.. ZPIZ-2 člen 194.. OZ člen 190, 190/3.
invalidska pokojnina - izključitev javnosti - načelo javnega obravnavanja in neposrednosti - vračilo preveč izplačanih sredstev
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana v 194. členu ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ. ZPIZ-2 v 194. členu izrecno določa, da je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona, ki ureja obligacijska razmerja. Po 3. odstavku 190. člena OZ pa obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel, kot v predmetni zadevi s pravnomočnostjo odločbe, kar je ključnega pomena za zakonitost izpodbijanih upravnih aktov.
Kadar pride med pravdo do umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta.
Ker tožeča stranka kljub temu, da je bila pravilno pozvana k plačilu sodne takse in opozorjena na posledice njenega neplačila, sodne takse za pritožbo zoper sklep ni pravočasno plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožeča stranka pritožbo zoper sklep o stroških I Pg 120/2017 z dne 25. 9. 2018 umaknila.
shranjevalna pogodba - trajno dolžniško razmerje - odpoved pogodbe - oblika odpovedi - navadna pošiljka - priporočena pošiljka
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka pogodbe ni odpovedala na pravilen način. Dopis z dne 23. 12. 2016 je pisna izjava tožene stranke. Zavrnitev računa za nadaljnjo hrambo in sporočilo o novih lastnikih ter odvoz plovila iz Marine X. dovolj nazorno izražajo voljo tožene stranke, da odpoveduje pogodbo za leto 2017.
Dejstvo, da je bila poštna pošiljka z dne 23. 12. 2016 poslana tožeči stranki z navadno pošto in ne priporočeno, ne pomeni, da izjava o odpovedi pogodbe ni imela učinka. Smisel pošiljanja pošte s priporočeno pošiljko je, da je na ta način olajšano dokazovanje dejstev, da je bila pošiljka resnično poslana in v katerem časovnem trenutku je bila pošiljka poslana. V obravnavanem primeru tožeča stranka ni prerekala trditev tožene stranke, da je zavrnitev spornega računa z dne 23. 12. 2013 prejela. Opustitev dogovorjenega načina pošiljanja s priporočeno pošto za veljavnost prejete izjave o odpovedi pogodbe ni pomembna. To bi bilo pomembno le v primeru, če bi tožeča stranka zanikala, da je poštno pošiljko, ki je bila poslana z navadno pošto, prejela.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-13.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 3, 22, 26, 26/1, 26/1-3, 36, 63, 68.. ZPacP člen 9, 9/2.. ZSV člen 50.. ZZDej člen 6, 6/1.
povrnitev stroškov zdravljenja - socialno varstveni zavod - osnovna zdravstvena dejavnost - izvajalec zdravstvene dejavnosti - bivanje v domu za ostarele - zdravstvena nega
Če so zdravstvene storitve v domu za starejše, ki so pravica iz obveznega zavarovanja in kot take pripadajo vsem zavarovancem obveznega zdravstvenega zavarovanja, financirane iz obveznega zavarovanja, zagotovljene le oskrbovancem v javnem institucionalnem varstvu oziroma zasebnem s koncesijo, medtem ko so oskrbovanci v povsem zasebnem varstvu sami plačniki zdravstvenih storitev, ne da bi država, ki je že po ustavi zavezana k skrbi za delovanje sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, zagotavljala vsaj možnost izbire institucionalnega varstva in s tem brezplačnih zdravstvenih storitev v javnih institucijah ali pri zasebnikih s koncesijo, so slednji brez razumnega in stvarnega razloga postavljeni v neenak položaj napram prvim.
Tožniki, ki so uveljavljali zdravstvene storitve v domu za starejše kot pravice iz obveznega zavarovanja pri izvajalcu, ki ni vključen v javno mrežo, niso dolžni sami kriti stroškov obiska zdravnika, če je šlo za strošek dejavnosti splošnih ambulant kot osnovne zdravstvene dejavnosti, ki jo dom za starejše le organizira, izvaja pa jo zdravnik iz javne mreže. Stroškov zdravstvene nege pa niso dolžni kriti, če jim v obravnavanem obdobju institucionalno varstvo oziroma oskrba starejših občanov ni bila zagotovljena.