izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek
Po določbi 63. člena ZPP, ki določa izključno pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. V citirani določbi je tako jasno določeno, da je za spore, ki nastanejo med stečajnim postopkom podana izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor - relevantni ugovorni razlogi
Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev o zavrnitvi ugovora pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki popolnoma jasno določa, da je ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse mogoče vložiti iz razlogov, da taksa obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da jo je sodišče napačno odmerilo, česar pa pritožnica v ugovoru niti ni zatrjevala.
ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem
Smiselno pritožbeno zanikanje oprave zunanjega ogleda negira natančen opis nepremičnine in tudi fotografije nepremičnine v cenilnem poročilu. Prisotnost dolžnika na ogledu pa ni nujno potrebna, saj je dolžnik z vidika pravice do sodelovanja v postopku imel učinkovito možnost, da se o cenilnem mnenju izreče in poda pripombe, na katere je cenilec tudi odgovoril.
ZKP člen 18, 18/2, 59, 59/1, 145. URS člen 33, 37.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev dokazov - naključno pridobljen dokaz - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - elektronska pošta - elektronska poslovna dokumentacija - varstvo tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebne lastnine - ni nedovoljen dokaz
Splošna bolnišnica, ki je v času, ko je bila obtožba že pravnomočna, naključno prišla do podatkov, za katere je ocenila, da bi lahko bili dokaz v kazenski zadevi, v kateri ima sama položaj oškodovanca, ni mogla in ne smela prezreti dokazov, saj ima nenazadnje po določbi prvega odstavka 59. člena ZKP oškodovanec v kazenskem postopku med drugim tako v fazi preiskave kot tudi glavne obravnave pravico predlagati dokaze, zbiranje dokaznega gradiva pa ureja tudi 145. člen ZKP, ki vse državne organe in organizacije z javnimi pooblastili zavezuje ne le naznaniti kazniva dejanja, temveč navesti tudi dokaze, za katere vedo in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, kar je oškodovano bolnišnico, ki je javni zavod, tudi v tem smislu zavezovalo k predložitvi naključno najdene elektronske dokumentacije iz prejšnjega prenosnega računalnika obtoženke, ki se je nahajala na strežniku.
neutemeljena začasna odredba - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - dedič
Dedič poleg verjetnosti obstoja terjatve ni izkazal enega izmed pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, ki mora biti podan kumulativno poleg verjetnosti obstoja terjatve, zato predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen, posledično pa tudi ni utemeljena pritožba, ki graja odločitev sodišča prve stopnje.
ZZZDR člen 78, 106, 106/1, 106/5, 123, 123/1, 129, 129a. ZPP člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. URS člen 53, 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
določitev stikov med staršem in otrokom - odklanjanje stikov s strani otroka - posredni stiki - otrokova korist - pravica staršev do stikov z otrokom - pravica do družinskega življenja - način izvrševanja stikov - določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - denarna kazen - zloraba procesnih pravic - odmera nagrade izvedencu
Izhajajoč iz navedenih materialnopravnih izhodišč je otrokova korist prvotna (temeljna) predpostavka za določitev obsega in načina stikov otroka s staršem, s katerim ne živi. Drugoten, vendar zelo pomemben namen stikov pa je ta, da starš, pri katerem otrok ne živi, uresniči svoje čustvene potrebe do otroka ter se seznanja z otrokovim razvojem. Ne le otrokova pravica stika s staršem, temveč tudi pravica starša do stikov s svojim otrokom je ustavnopravno varovana osebnostna pravica. Gre za starševsko pravico, ki jo Ustava RS uvršča med človekove pravice in temeljne svoboščine (glej 53. in 54. člen Ustave RS), ki jo tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 8. členu posebej opredeljuje kot pravico do družinskega življenja. Na podlagi drugega odstavka 11. člena ZPP je za zlorabo procesnih pravic dopustno kaznovati tistega udeleženca pravdnega postopka (stranke, intervenient, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci), ki stori takšno zlorabo.
zavrženje pritožbe - vročitev odločbe - pravilnost vročitve - začetek teka roka za pritožbo - pravočasnost pritožbe - tek roka med sodnimi počitnicami - napačna vročitev - vročitev na napačen naslov
Sklep o dedovanju dediču vročen na napačen naslov.
Zaradi napačno navedenega naslova to vročitev ni moč šteti za pravilno.
ZZK-1 člen 140, 140/1, 140/1-4, 152, 178, 195, 198.
predlog za vpis v zemljiško knjigo - vsebina zemljiškoknjižnega predloga - navedba listin, ki so podlaga za vpis - določna označba listine - sklep o vpisu
Glede na prvi odstavek 140. člena ZZK-1 mora zemljiškoknjižni predlog vsebovati tudi navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. Listine morajo biti določno opredeljene.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3. ZPP člen 7, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izvedba dokazov - presoja sodišča - trajnejša nelikvidnost - ugovor dolžnika, da ni insolventen - nedovoljen dokaz
Upnik je uspel izkazati, da ima do dolžnika terjatev, s plačilom katere dolžnik zamuja več kot dva meseca, in da je dolžnik insolventen. Upniku ni bilo treba dokazovati, da ima pravni interes za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.
Sodišče je obrazložitev oprlo na dokaz, ki ga je pridobilo samo, brez predloga strank, in ki ga ni izvedlo na naroku. V tem delu je bila storjena zatrjevana absolutno bistvena kršitev pravil postopk, ki pa ne zahteva razveljavitve izpodbijanega sklepa. Četudi je namreč sodišče prve stopnje odločitev oprlo tudi na dokaz, to je obvestilo finančnega urada z dne 7. 11. 2018 in ga uporabilo za zavrnitev dolžnikovega ugovora, da ni insolventen, je sodišče do iste ugotovitve utemeljeno prišlo tudi brez upoštevanja tega dokaza. Iz zadnjega dela obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da sodišče prve stopnje ugovora trajnejše nelikvidnosti ni presojalo zgolj na podlagi obvestila finančnega urada, temveč je predvsem ugotovilo, da je nesporno dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino v višini 534,99 EUR.
razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - izpodbojnost pravnega posla - dobra vera novega pridobitelja - obstoj zunajzakonske skupnosti
Kadar glede stvari iz skupnega premoženja sklepa pravni posel le en zakonec, se torej zahteva soglasje drugega zakonca (53. člen ZZZDR). Pravni posel glede stvari iz skupnega premoženja, ki ga sklene le en zakonec brez soglasja drugega, je izpodbojen le v primeru, če pridobitelj ni bil v dobri veri. Kadar eden od skupnih lastnikov samostojno razpolaga, se šteje, da tretji ni v dobri veri samo, če je tretji vedel, da je stvar v skupni lastnini in da se razpolaga brez soglasja skupnega lastnika (72. člen SPZ).
nadomestni sklep - nov (nadomestni) sklep prvostopenjskega organa - pogoji za izdajo - dve pritožbi strank z nasprotnimi interesi zoper isto odločbo - delna ugoditev pritožbi - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - vročanje vloge v odgovor - sklep o poplačilu
Prijavo terjatve je pred izdajo sklepa o poplačilu treba vročiti drugi stranki ali udeležencu oziroma jih z njeno vsebino zaradi zagotovitve njihove pravice do izjave v postopku seznaniti, zaradi česar pogoji za izdajo nadomestnega sklepa niso podani.
Pogoji za izdajo nadomestnega sklepa so podani le takrat, kadar sodišče prve stopnje v celoti ugodi pritožbi oziroma pritožbam. V konkretnem primeru sta pritožbi vložila dva pritožnika, z izdajo nadomestnega sklepa pa je sodišče prve stopnje ugodilo le pritožbi enega. Smisel izdaje nadomestnega sklepa je po prepričanju pritožbenega sodišča (tudi) v pospešitvi postopka, čemur v konkretnem primeru, ker je odprta ostala še pritožba upnice, ni bilo zadoščeno.
KZ-1 člen 74, 75, 75/1, 228, 228/1, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 500.
odločba o odvzemu premoženjske koristi - višina premoženjske koristi - smiselna uporaba določb - ponovljeni postopek
Če se v ponovljenem sojenju preverja samo utemeljenost odvzema premoženjske koristi (odločba o krivdi je postala pravnomočna že v prvem sojenju), se uporabljajo določbe, ki veljajo za glavno obravnavo in po pravilih iz 500. člena ZKP.
ZFPPIPP člen 18, 386, 386/1, 399, 399/4, 399/4-4, 403, 403/1, 406, 406/1, 406/1-1. OZ člen 564, 565.
odpust obveznosti - preužitek - vložitev izpodbojne tožbe - zloraba pravice do odpusta obveznosti - odsvojitev nepremičnine - dokazno breme dolžnika - načelo vzajemnosti dajatev - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika - ožje povezana oseba
Pogodba o preužitku je bila sklenjena v obdobju izpodbojnosti 5 let pred uvedbo postopka osebnega stečaja nad dolžnico. Pogodba je bila sklenjena z dolžničinim sinom, ki ima položaj ožje povezane osebe. Posledica pogodbe je zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin dolžnice tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če pogodba o preužitku ne bi bila sklenjena, oziroma plačila sploh ne bodo prejeli, saj je stečajna masa neznatne vrednosti. Posledično je upnik pravočasno vložil izpodbojno tožbo.
Vložena izpodbojna tožba je ena izmed predpostavk domneve zlorabe pravice do odpusta obveznosti. Stečajno sodišče ne more in ne sme preverjati vsebine in utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi izpodbojne tožbe, pač pa ugotavlja zgolj to, ali je bila izpodbojna tožba vložena in ali je bila vložena pravočasno. Utemeljenost izpodbojne tožbe ali pravilnost tožbenega zahtevka v ničemer ne vplivata na odločanje o ugovoru proti odpustu obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021919
ZPP člen 215. OZ člen 826, 826/1, 826/3, 826/4.
materialno pravo - pravilo o dokaznem bremenu - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - višina zahtevka - zavarovalno zastopanje - plačilo provizije - pridobitev podatkov - obračun
Dokazno breme je določeno z materialnim pravom. Tožnik mora najprej zatrditi in nato še dokazati dejstva, ki so po materialnem pravu potrebna za nastanek s s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00021035
ZKP-UPB4 člen 506, 506/4.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi
Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe obsojencu ustavilo. Razlog za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe je namreč lahko tudi okoliščina, da obsojenec posebni pogoj izpolni še pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila pogojna obsodba preklicana in kazen zapora izrečena.
ZIZ člen 20.a, 20.a/3, 17, 17/3, 55, 55/1, 55/1-6. OZ člen 82. ZPotK-2 člen 5, 5/1, 20, 20/1.
predčasna zapadlost kreditne obveznosti - odpoklicno upravičenje - nejasna izjava - plačevanje kreditne obveznosti - razlaga nejasnih določil - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium
V situaciji, ko je dolžnik kršil kreditno pogodbo s tem, da zamuja s plačilom določenega števila zapadlih obrokov, se mora banka v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ, specialno prvi odstavek 5. člena ZPotK-2) jasno izreči, ali še vztraja pri pogodbeno dogovorjenem obročnem odplačevanju ali uresničuje upravičenje odpoklica kredita. Še zlasti, ko je v nadaljnjem dogovarjanju z dolžnikom glede plačila kredita, kot v obravnavani zadevi. Dolžnik potrošnik o svojem položaju ne sme ostati v dvomu. Banka mora kot močnejša stranka in strokovnjak v razmerju do dolžnika potrošnika vseskozi ravnati pri izvrševanju kreditne pogodbe in v tej zvezi danih izjavah posebej skrbno (drugi odstavek 6. člena OZ). Potrošnika mora na zanj razumljiv enostaven način poučiti o njihovem pomenu. Vseskozi mora imeti pred očmi, kako razume njene izjave sam potrošnik, ki je praviloma laična stranka brez posebnega pravnega in finančnega znanja.
Del zahteve vestnega in poštenega ravnanja banke je tudi v tem, da mora upoštevati splošno načelo prepovedi ravnanja v nasprotju s predhodno opravljenim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Stranke lahko učinkovito izvršujejo pogodbene obveznosti le, če se lahko zanesejo na ravnanja in stališča nasprotne stranke, ki jih načeloma ne smejo brez utemeljenega razloga spreminjati. Prav takšno (nasprotujoče) pa je ravnanje banke, ki najprej izjavi, da uveljavlja odpoklicno upravičenje, nato pri dolžniku s poznejšo izjavo povzroči prepričanje, da naj se pogodba v naprej izpolnjuje redno kot doslej, kasneje pa se (v sproženem izvršilnem postopku) spet sklicuje na prvotno dano izjavo o odpoklicu kredita in predčasno zapadlost.
stroški postopka - sodna poravnava - vsaka stranka krije svoje stroške - res iudicata - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če sodišče odloči o zahtevku, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, stori bistveno kršitev določb postopka. V konkretnem primeru je storilo kršitev določb postopka sodišče prve stopnje s tem, ko je ponovno odločalo o stroških postopka, o katerih je že bilo odločeno s sodno poravnavo. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in v izpodbijanem delu sklep razveljaviti.
Zahtevano pooblastilo je bilo vloženo v okviru roka, ki ga je stranki oziroma njenemu pooblaščencu v sklepu postavilo prvo sodišče, zato ni bilo podlage za uporabo določbe četrtega odstavka 98. člena ZPP.