Neutemeljena je pritožbena navedba, da napredovanj, ki jih je tožnik dosegel na delovnem mestu kuhar IV v obdobju med 1. 2. 1992 in 30. 11. 2004, ni mogoče upoštevati zaradi razlike med količniki in plačnimi razredi po sprejetju Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Tožena stranka v pritožbi sama navaja, da je ob prevedbi v plačne razrede s 1. 8. 2008 tožniku napredovanja v količnikih prevedla v napredovanje za tri plačne razrede in da je posledično tožnik na delovnem mestu pomožni delavec II - čistilec motornih vozil napredoval za 5 plačnih razredov. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni razloga, da se napredovanj v času pred uveljavitvijo ZSPJS ne bi smelo upoštevati tudi po uveljavitvi tega zakona.
izredna denarna socialna pomoč - prestajanje zaporne kazni
Po stališču pritožbenega sodišča je bilo v obravnavanem primeru že v predsodnem upravnem postopku pravilno zaključeno, da tožnik ne uveljavlja izrednih stroškov, povezanih s preživljanjem, in da ima preživetje v celoti zagotovljeno v zavodu, kjer prestaja kazen. Uveljavljanih stroškov telefoniranja, znamk, pisem, fotokopiranja in hrane, v okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnik na prestajanju zaporne kazni, kjer ima v celoti zagotovljeno preživetje, ni mogoče šteti za izredne stroške, povezane s preživljanjem, niti ni mogoče šteti, da se je znašel v položaju materialne ogroženosti. Tožnik se torej ni znašel v položaju materialne ogroženosti oziroma ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje. Tožnik, ne glede na to, ali izpolnjuje splošen zakonski pogoj stalnega prebivališča, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev izredne denarne socialne pomoči.
ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2, 28/2-3, 29.. ZUTD člen 129, 129/1, 129/1-9.. ZUPJS člen 30, 30/1.
denarna socialna pomoč - iskalec zaposlitve
V primeru tožnice je Zavod RS za zaposlovanje z odločbo odločil, da se tožnica preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb na podlagi 9. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD, ker se ni odzvala na na vabilo. Tožničina pritožba je bila z dokončno odločbo zavrnjena. Tožbeni zahtevek tožnice je bil s sodbo sodišča prve stopnje pravnomočno zavrnjen. Tožnica je bila zato z dnem dokončnosti odločbe organa I. stopnje izbrisana iz evidence brezposelnih. V posledici tako ugotovljenega dejanskega stanja je CSD na podlagi 3. točke drugega odstavka 128. člena ZSVarPre pravilno upošteval krivdni razlog, da tožnica ni aktivna iskalka zaposlitve in da te obveznosti ni bila oproščena z zaposlitvenim načrtom, in tožnici ni priznal pravice do denarne socialne pomoči, saj tožnica ni bila prijavljena v evidenci brezposelnih oseb.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - odklonitev dela
Skladno z določbo drugega odstavka 52. člena ZVZD-1 ima delavec pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje ali zdravje, ker niso bili izvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi navedlo, da se pravica do odklonitve dela v primeru neposredne nevarnosti za življenje in zdravje delavca in pravica do odsotnosti z dela lahko prekrivata. V določenih primerih se odklonitev dela lahko izvede tudi ali celo samo z dejansko odsotnostjo z dela - delovnega mesta. Tožnik bi za sklepčnost tožbenega zahtevka moral podati trditve (ki ne bi bile v nasprotju s predloženimi dokazi), da mu je na delovnem mestu grozila konkretna oziroma neposredna nevarnost za zdravje ali življenje, oziroma da so neustrezni delovni pogoji za opravljanje dela trajali spornega dne in v nadaljnjih dneh, ko bi se moral zglasiti na delovnem mestu pri toženi stranki. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da takih trditev tožnik ni podal, zaradi česar je pravilno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek kot nesklepčen.
Tožnik v Sloveniji ni izčrpal možnosti zdravljenja, nezaupanje v slovensko zdravstvo in to, da tožnik noče sprejeti oziroma vstopiti v sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja ter v okviru tega opraviti preglede, preiskave ali zdravljenja niso utemeljeni razlogi, da bi se tožniku priznala pravica do diagnostike in zdravljenja v tujini.
V sporni zadevi je bilo ugotovljeno, da je pokojni sklenil zakonsko zvezo in da je ta zakonska zveza trajala vse do njegove smrti. Zaradi sklenjene zakonske zveze z drugo osebo, tako v sporni zadevi ni prišlo do zunajzakonske skupnosti, s tem pa torej ni pravne podlage za priznanje pravice do vdovske pokojnine.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.. URS člen 23.. ZKP člen 35, 35/1.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja
Okoliščine, ki so navedene v predlogu okrajne sodnice, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti.
ZASP člen 37, 37/1, 37/2, 38, 38/1, 50, 130, 131, 147, 147/3, 149, 149/3, 154, 154/1, 189, 189/4. OZ člen 190, 190/1. ZMed člen 86.
nadomestilo za tonsko in vizualno snemanje - privatno in drugo lastno reproduciranje - neupravičena obogatitev - delitev nadomestil izvajalcem in proizvajalcem fonogramov - obvezna dokazna sredstva - trditveno in dokazno breme
Deležev posameznih proizvajalcev fonogramov v celotni delilni masi, ki jo Zavod IPF pridobi od plačanih nadomestil za javno predvajanje fonogramov ni mogoče uporabiti za delitev nadomestila za privatno ali drugo lastno reproduciranje, niti za odločitev o višini neupravičene obogatitve.
Za kaznivo dejanje, ki je bilo očitano obdolžencema, je zagrožena zaporna kazen do treh let, in v skladu z zakonodajo, ki jo je potrebno uporabiti v obravnavani zadevi, obdolžencema očitano kaznivo dejanje v vsakem primeru zastara v petih letih od storitve kaznivega dejanja, v vsakem primeru pa, če preteče dvakrat toliko časa, kar vse je prvostopno sodišče obrazložilo v točki 4 izpodbijanega sklepa.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - opustitev vročitve - terjatev upravnika
Stroške v postopku je skladno s sklepom etažnih lastnikov in pogodbo o pravnem svetovanju in zastopanju poravnala odvetnica, upravnik pa jih je razdelil med etažne lastnike skladno s sprejetimi dogovori. Omenjeno ne pojasnjuje, zakaj upravnik vtoževane stroške terja na svoj račun, pri čemer dokaz (pogodba) ne more nadomestiti manjkajočih trditev.
ZSV člen 100.. ZZZDR člen 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2/1, 2/1-3, 18.
institucionalno varstvo - dolžnost otrok preživljati starše - vnuk
Ni dejanske niti pravne podlage, da se vnuku naloži plačilo stroškov po pravilih za oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, četudi mu je upravičenka nakazala denarna sredstva v spornem znesku. Vnuk z babico ni v razmerju zavezanca za preživljanje po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, niti v predmetni zadevi ni drugega izvršljivega pravnega naslova, na podlagi katerega bi bil zavezan k plačilu institucionalnega varstva.
Pritožbene navedbe, da bi obtoženka s plačilom premoženjskopravnega zahtevka izvršila novo kaznivo dejanje oškodovanja upnikov, ker je po drugi pravnomočni sodbi obtoženka dolžna plačati določen znesek drugemu upniku, so neutemeljene. Kaznivo dejanje po 227. členu KZ-1 se nanaša na oškodovanje upnikov v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti. Oškodovanec pri tem kaznivem dejanju je upnik, ki ga pri opravljanju gospodarske dejavnosti storilec, ki ima v gospodarskem subjektu tak položaj, da lahko sprejema odločitve o ravnanju s premoženjem oziroma sredstvi dolžnika, ki je postal nezmožen plačila, v primerjavi z drugimi upniki spravi v neenakopraven položaj. Pod opravljanje gospodarske dejavnosti pa ni mogoče šteti plačila obveznosti, ki jih je obtoženki kot fizični osebi naložilo sodišče s pravnomočno sodbo.
nadomestilo plače - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnice uveljavljajo prikrajšanje v zvezi s prazniki - predvsem zato, ker bi morale biti predvidene za delo na praznik in posledično prejeti nadomestilo za praznik (kot npr. delavci v enakomerno razporejenem delovnem času), bodisi zato, ker jim je tožena stranka na dan praznika odštela dejansko opravljene ure. Na toženi stranki je breme dokazovanja, da tožnicam v zvezi z zatrjevanimi prazničnimi dnevi nič ne dolguje.
Sodišče skladno z določili 8. člena ZPP odloči o tem, katera dejstva šteje za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka, vendar mora pri svoji odločitvi upoštevati vse relevantne izvedene dokaze obeh strank. Pritožbeno sodišče je preverilo zapisnike glavnih obravnav in ugotovilo, da iz zapisnikov v določenih delih dejansko izhajajo izpovedbe prič, kot jih navaja tožena stranka v pritožbi. Navedene priče pa so izpovedale bistveno drugače, kot je njihove izpovedbe ocenilo sodišče prve stopnje.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - dokaz z izvedencem - okoliščine konkretnega primera - določitev preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - sposobnosti in zmožnosti staršev - dodatna preživninska obveznost - določitev stikov - pogostost stikov - potrebe otroka
Pravni standard koristi otroka je vrednosti pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.
Sodišče mora ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje te odločilne okoliščine nima, zato jo mora ugotoviti z izvedencem.
V opisani situaciji je za mladoletna otroka je najbolje, da se ju ob obsežnih stikih z očetom zaupa materi.
V zvezi z možnostmi za pridobitev oziroma pridobivanje dohodkov staršev je potrebno upoštevati možnosti za zaslužek v danem okolju, na drugi strani pa vse zavezančeve sposobnosti glede na njegovo izobrazbo ter zdravstveno stanje. Niso torej pomembni le uradni podatki o osebnem dohodku toženca, marveč tudi njegove realne pridobitne zmožnosti.
Ob upoštevanju na eni strani, da je osebni dohodek tožnice sicer nekoliko višji, vendar pa je toženec pridobitno sposobnejši, ter da je vsakdanje breme, povezano s skrbjo za vzgojo in varstvo otrok, kljub relativno pogostim stikom toženca z otrokoma, še vedno v pretežni meri na tožnici, na drugi strani pa, da ima toženec še dve dodatni preživninski obveznosti, se izkaže odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan pokriti 40 % ugotovljenih potreb za vsakega od otrok, za pravilno.
Zahteva za varstvo zakonitosti, ki je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (kar je v tem primeru individualni delovni spor), je nedovoljena.
enotni sosporniki - formalno sosporništvo - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Ker je treba toženke obravnavati kot enotno pravdno stranko, ni mogoče slediti logiki 14. člena ZST-1, torej, da se samo v primeru formalnega sosporništva taksna oprostitev enega sospornika razširi tudi na ostale, ki so skupaj z njim opravili taksirano procesno dejanje. Učinki pravdnih dejanj enotnega sospornika se širijo na vse ostale.
vročanje pisanj - pooblaščenec zasebnega tožilca - vročitev sodnega pisanja pooblaščencu - sodna taksa - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Neposredna vročitev samo zasebnemu tožilcu, ki ima pooblaščenca, ni procesno veljavna. Ker vročitev poziva za plačilo sodne takse ni bila opravljeno pravilno, rok za podajo predloga za oprostitev plačila sodne takse sploh še ni začel teči.
pravnomočno ugotovljena terjatev - stranka stečajnega postopka - prerekanje prijavljene terjatve - prerekanje terjatev v osebnem stečaju s strani dolžnika
Skladno z določilom 1. točke 385. člena ZFPPIPP je stečajni dolžnik stranka glavnega postopka osebnega stečaja. Po določilu prvega odstavka 64. člena ZFPPIPP pa lahko insolventni dolžnik, kadar ima položaj stranke postopka, prereka pravočasno prijavljeno terjatev upnika.
Dolžnik ne navaja, da bi vložil ugovor proti prijavljeni terjatvi upnika S. M., iz spisa pa tudi ni razvidno, da bi to terjatev prerekal kakšen drug upnik. Zato je na podlagi sklepa o preizkus terjatve in ločitvene pravice pridobila značaj pravnomočne razsojene zadeve.
Ker v pravnomočno odločitev ni mogoče posegati, se pritožbeno sodišče z vprašanjem ali bi bil dolžnik uspešen, če bi z istimi navedbami, ki jih je uveljavljal v pritožbi proti izpodbijanemu sklepu, uspel z ugovorom zoper zoper dodatni osnovni seznam preizkušenih terjatev, ni ukvarjalo.