izvršilni stroški - neobrazložen sklep o stroških - stroški postopka po obračunu izvršitelja
Iz obrazložitve sklepa izhaja le ugotovitev o pravočasnosti zahteve za povrnitev stroškov, kot so ti razvidni iz stroškovnika, posplošen zaključek, da so v izreku navedeni stroški bili potrebni za izvršbo, in navedba določila osmega in petega odstavka 38. člen ZIZ, kar ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa.
Obračun ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, ko ta postane dokončen, v razmerju do dolžnika pa mora izvršilno sodišče preizkusiti utemeljenost s strani upnika priglašenih stroškov tako, da preveri utemeljenost posameznih priglašenih postavk.
hudodelska združba - udeležba pri kaznivem dejanju - kaznivo dejanje, storjeno v hudodelski družbi
V nasprotju s pritožnico, sodišče druge stopnje meni, da je sodna praksa, predvsem skozi odločbe Vrhovnega sodišča RS (opr. št. I Ips 747/2010 z dne 23. 6. 2011, I Ips 185/2011 z dne 22. 12. 2011, I Ips 23071/2014 z dne 7. 2. 2018 in druge) izoblikovala dokaj jasne kriterije na podlagi katerih sodišče presoja, ali je bilo določeno kaznivo dejanje, v konkretnem primeru rop, storjeno v kvalificirani obliki z udeležbo v hudodelski združbi. Pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi storilec kaznivega dejanja strožje odgovarjal zaradi izvršitve dejanja v hudodelski združbi, določa že prvi odstavek 41. člena KZ-1. Ti pogoji so: 1) da gre za člana združbe najmanj treh oseb, 2) da izvrši kaznivo dejanje zaradi izvedbe hudodelskega načrta te združbe in 3) da izvrši kaznivo dejanje v povezavi z najmanj še enim članom kot sostorilcem ali udeležencem. Morajo pa biti za to, da lahko govorimo o hudodelski združbi, izpolnjeni še nekateri dodatni pogoji, ki jih zakon izrecno ne navaja. Povezave med člani združbe tako niso le naključne ter med njimi obstaja več kot le dogovor za storitev kaznivega dejanja, saj so dejavnosti združbe usmerjene v vnaprejšnje načrtovanje in koordinacijo uresničitve širšega hudodelskega načrta, katerega cilj je storitev enega ali več kaznivih dejanj. Hudodelska združba ima običajno vodjo, ki izvaja nadzor, koordinacijo, razdeli naloge posameznim članom. Združba deluje po načelu delitve dela, ko ima vsak njen član točno določeno vlogo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00023188
ZDR-1 člen 200, 200/3.. ZJU člen 24, 25.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - prekluzivni rok - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec
V primeru, če delavec po prenehanju delovnega razmerja uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, prične 30-dnevni rok za sodno varstvo teči od izteka časa, za katerega je bila sklenjena zadnja pogodba o zaposlitvi za določen čas, in s tem od prenehanja delovnega razmerja.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško (1997) člen 36, 37.
mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - vdovska pokojnina
V danem primeru gre torej za dajatev, ki jo je tožničin pokojni mož prejemal že pred 8. 10. 1991, zato je tudi za izvedeno pravico - vdovsko pokojnino pristojna država pogodbenica, tj. Hrvaška, ki je priznala pokojniku invalidsko pokojnino skupaj s slovensko dobo in na tej podlagi nato še tožničino vdovsko pokojnino na Hrvaškem. Tožničino zavzemanje za priznanje pravice do vdovske pokojnine tudi v Sloveniji oziroma njenega sorazmernega dela tako nima pravne podlage.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - podjetniška kolektivna pogodba - osnovna plača
V primeru, da so izpolnjeni pogoji za uskladitev plač pri nasprotnem udeležencu (doseganje oziroma preseganje 2-odstotne rasti cen življenjskih potrebščin), se stranke sicer res lahko na pogajanjih dogovorijo za višino povišanja plač, vendar pa v primeru izostanka dogovora o dejanskem povišanju plač to ne pomeni, da do uskladitve plač ne pride oziroma, da je ta 0-odstotna. Že z jezikovno razlago določbe 105. člena PKP je namreč mogoče ugotoviti vsebino pravne norme - ta pa je, da če se o dejanski višini povišanja stranke na pogajanjih ne uspejo dogovoriti, samodejno pride do povišanja v višini rasti cen življenjskih potrebščin. Glede na jasno jezikovno razlago drugačna razlaga (denimo razlaga glede skupnega namena sopogodbenikov) ni dopustna.
Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 458, 458/1. OZ člen 131, 131/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - možnost preizkusa sodbe - dejanske ugotovitve - dokazna ocena - obseg poškodb - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - video posnetek kot dokaz
Pritožbene trditve, ki merijo na to, da je dokazna ocena prvostopenjskega sodišča napačna in da je do škodnega dogodka prišlo tako, kot trdi tožnica, pomenijo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa glede na omejene pritožbene razloge v sporu majhne vrednosti ni dopustno.
Predlagane priče dogodka niso videle in o njem na podlagi neposredne zaznave ne bi mogle izpovedovati, zato sodišče prve stopnje z neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič ni kršilo določb ZPP.
vročanje - osebno vročanje - osebno vročanje pravni osebi - neurejen hišni predalčnik - obvestilo o prispeli sodni pošiljki
Tožena stranka ni poskrbela za to, da bi imela predalčnik. S tem je sama otežila vročanje sodnih in vseh drugih pisanj. Od vročevalca se ne more zahtevati kakšne posebne pritrditve sodnega pisanja, ki je zakon niti ne predpisuje, če sam naslovnik s svojo opustitvijo ne poskrbi za nemoten poštni promet.
ZST-1 člen 6c, 12, 12/1, 34, 34/3, 34a. ZPP člen 105, 105a/3, 343, 343/4.
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - sklep o ustavitvi postopka - neplačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za taksno oprostitev - sodna taksa za umik tožbe - ugovor zoper plačilni nalog - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - zavrženje ugovora - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Ker tožnica v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo kot ugovor, ni navajala zakonsko dopustnih ugovornih razlogov, mu ni bilo mogoče ugoditi. Ob pravilni uporabi 34.a člena ZST-1 bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti kot neutemeljenega (353. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ne zavreči. Vloga je bila namreč dovoljena, saj jo je vložila legitimirana oseba z upravičenim pravnim interesom (primerjaj četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Zavrženje vloge je za pritožnico ugodnejša kot zavrnitev. Zato pritožbeno sodišče v sprejeto odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo.
URS člen 26. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 10, 94. ZUP člen 242, 252, 252/2. ZDavP-2 člen 111, 114, 120, 120/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2002) člen 2, 8.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje upravnega organa - davčna inšpekcija - zavarovanje davčnega dolga - blokada sredstev na računu - arbitrarnost
Davčni organ se je pri razlagi določbe v konkretni situaciji, ki se ni neposredno pokrivala z zakonskim dejanskim stanom, postavil na stališče, ki se je v postopku s pravnimi sredstvi izkazalo za napačno. Svoje stališče je obrazložil z na prvi pogled razumnimi argumenti, zato o arbitrarnosti ni mogoče govoriti.
Stroški za vložitev tožbe niso del storitev iz naslova brezplačne pravne pomoči in jih je tožena stranka dolžna nakazati tožeči stranki in ne proračunu sodišča, ki je odobrilo brezplačno pravno pomoč.
Pritožba dejanskih ugotovitev sklepa sploh ne izpodbija, trditev v pritožbi pa pritožnica tudi ne konkretizira in ne izkaže. Kakšni naj bi bili povečani izdatki zaradi njenega slabega zdravstvenega stanja ni jasno, poleg tega pa ni dokazala, da je pokojnina v pretežnem delu zarubljena.
vpis lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora - zaznamba spora - učinki zaznambe spora - vrstni red vpisov v zemljiško knjigo
O predlaganem vpisu (so)lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora res še ni bilo odločeno. Ampak tak predlog glede na to, da je predlagateljica že vpisana pri obravnavani nepremičnini do enakega deleža in na podlagi iste odločbe, kot to predlaga s sedanjim predlogom, ne more biti utemeljen. Predlagateljica se ne more še enkrat vpisati kot (so)lastnica, saj je že vpisana. To svojo pravico na podlagi navedene Odločbe je že realizirala. Zgolj popraviti vrstni red učinkovanja vpisa, kar v bistvu z obravnavanim predlogom želi doseči predlagateljica, pa s tem predlogom tudi ne more doseči, saj zakon takega predloga ne pozna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00022224
OZ člen 346.. ZFPPIPP člen 254, 296, 296/1, 296/5.. ZPP člen 227, 227/1, 227/3, 227/5.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - aneks k pogodbi - obličnost dodatnih dogovorov - ničnost aneksa - ugotovitev obstoja terjatve - predložitev listine s strani nasprotne stranke
Načeloma drži, da so lahko v obliki notarskega zapisa zajeti tudi dogovori, za sklenitev katerih ni predpisana takšna stroga obličnost, in kateri bi lahko bili kasneje spremenjeni tudi zgolj s pisnim aneksom. Vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer.
V tej zvezi pritožbeno sodišče zgolj še dodaja, da si je odsvojitelj poslovnega deleža s tem dogovorom v zameno za odsvojeni poslovni delež, poleg plačila kupnine, zagotovil oz. izgovoril še dodatno premoženjsko korist (0,70 EUR za vsaki izkopani m3 gramoza iz katerekoli gramoznice v lasti E. d.o.o.) in že iz tega dejstva izhaja povezanost tega dogovora s samim prenosom poslovnega deleža.
Sodišče druge stopnje se strinja s pritožbeno navedbo, da je na tej dokazni podlagi, ki vsebuje podatke glede identitete povzročitelja v tem postopku obravnavane prometne nesreče, sum storitve očitanega kaznivega dejanje že bil osredotočen na A. A. Zato bi moral biti A. A., četudi se je kritičnega dne sam, prostovoljno, brez intervencije organov pregona zglasil na policijski postaji, deležen ustreznih procesnih jamstev glede pravice do molka oziroma privilegija zoper samoobtožbo v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP.
INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00023231
ZUP-UPB2 člen 260.. ZPIZ-2 člen 183.
obnova postopka - invalidnost
Po določbi 11. člena ZPIZ-2 se pravice iz obveznega zavarovanja uveljavljajo po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej po ZUP, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ta določba velja tudi za obnovo postopka. V vsakem primeru ne glede na to, ali se ugotavljajo pogoji za obnovo postopka po določbah ZUP ali ZPIZ-2, mora vsaka stranka sama jasno navesti kateri postopek, končan z dokončno odločbo, želi obnoviti, navesti pa mora tudi vse obnovitvene razloge.
Čeprav se je sodišče prve stopnje za stvarno nepristojno izreklo brez ugovora toženca v odgovoru na tožbo, torej po predhodnem preizkusu tožbe, vendar pa pred razpisom glavne obravnave, to v konkretnem primeru ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost sklepa o nepristojnosti socialnega sodišča. Za nepristojno se je namreč izreklo še pred vsebinskim obravnavanjem zadeve in ne da bi začelo izvajati dokazni postopek. Postopanje sodišča prve stopnje torej ni bilo povsem v skladu z 19. členom ZPP, vendar pa ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato zatrjevana relativna bistvena kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena v zvezi z 19. členom ZPP ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00022125
ZVZD-1 člen 5, 5/1. ZZVZZ člen 87, 87/1, 89, 90. OZ člen 131, 131/1, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1, 165, 165/2, 355.
delovna nezgoda - nezgoda pri delu - poškodba pri delu - zdravstveno zavarovanje - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost delodajalca - varnost in zdravje pri delu - izvajanje ukrepov za varnost in zdravje delavcev - skrbno ravnanje - dolžnost nadzora - nadzor nad delavcem - drugo delo - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba prvostopenjske odločbe
Za oprostitev odgovornosti delodajalca za poškodbo pri delu zadošča, če je nadzor sorazmeren z zahtevnostjo opravila.
ZPIZ-2 člen 66.. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 2/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - vzrok začasne nezmožnosti za delo
V zadevi je sporno, ali se je tožnica poškodovala na poti na delo, ali pa je že bila na delovnem mestu. Glede omenjenega pa je potrebno uporabiti drugi odstavek 2. člena Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki določa, da k delovnim mestom po tem pravilniku sodijo tudi osebni prehodi, prometne in evakuacijske poti. Med strankama ni sporno, da gre za evakuacijsko pot, torej za zasilni vhod in izhod s tem, da je bil tožnici s strani delodajalca omogočen dostop do navedenega vhoda, tako v času dela, kot neposredno pred nastopom dela, pa tudi po koncu dela. Tožnica ima tudi že vrsto let ključ od teh vrat. Ta vhod pa uporabljajo tudi drugi delavci in je torej na razpolago vsem zaposlenim. Do poškodbe je torej prišlo na delovnem mestu, sama poškodba pa je nedvomno v vzročni zvezi z opravljanjem dela, na podlagi katere je tožnica zavarovana.