ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/2. ZOPNI člen 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - poročilo o zbranih podatkih v finančni preiskavi
Tožnica ima za varstvo svojih ustavnih pravic zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v pravdnem postopku po določbah ZOPNI, ki se zaključi s sodbo (34. člen ZOPNI), zoper katero so mogoča redna in izredna pravna sredstva.
dostop do tajnih podatkov - preklic dostopa do tajnih podatkov - vmesno varnostno preverjanje - obstoj varnostnega zadržka
Tožnikova trditev v pripravljalni vlogi, da ni imel dostopa do vseh dokumentov, da bi se lahko učinkovito branil, je pavšalna oziroma ni pomembna, saj iz nje ni razvidno, zakaj bi nujno rabil določen dokument, da bi lahko prepričal organ oziroma sodišče, da ni bil sposoben razmišljati in reagirati na poziv za soglasje oziroma izpolnitev vprašalnikov, pri čemer je namesto tega bistveno, ali ni bil sposoben prositi za podaljšanje roka, ali pa za vrnitev v prejšnje stanje.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev zahteve za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru tožnik izpodbija sklep o zavrnitvi zahteve za vrnitev v prejšnje stanje. S tem sklepom pa ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1. Z izpodbijanim sklepom postopek odločanja o izdaji upravnega akta tudi ni bil obnovljen, ustavljen ali končan v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Ne gre torej za meritorno odločitev o glavni stvari, temveč gre zgolj za sklep procesne narave, ki ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
denacionalizacija - aktivna legitimacija - FIP - odškodnina od tuje države
Zaključek prvostopnega organa (ki ga je potrdil drugostopni organ) o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za navedene upravičence je napačen oziroma vsaj preuranjen (ni namreč jasno, kdaj je F.F. z pridobila stalno bivališče v Avstriji).
EZ člen 66b, 67. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih člen 8, 11, 11/3, 13, 13/6.
energetika - veliki zavezanec - program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih - rok za predložitev programa Eko skladu - materialni prekluzivni rok
Rok iz 8. člena Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, v katerem mora veliki zavezanec Eko skladu oddati program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, je materialni prekluzivni rok. Če veliki zavezanec programa za naslednje koledarsko leto najkasneje do 1. oktobra ne odda v potrditev Eko skladu, to pravico izgubi.
ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-4, 19/2-5, 22. SPZ člen 249, 251. OZ člen 564.
odobritev pravnega posla - pogodba o preužitku - napačna uporaba materialnega prava
Ker je pogodba o preužitku v pogodbenem interesu tako podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju (razen glede trenutka prehoda lastninske pravice na preživljalca, kar pa ni bistveno glede ugotovitve, da ima tudi ta pogodba izrazit socialni poudarek), jo je treba zaradi opisane narave in podobnosti s pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbama iz 5. alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ obravnavati enako. Iz razloga enake ureditve podobnih pravnih položajev bi jo morala toženka obravnavati kot pogodbo iz 4. oziroma 5. alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ, za katere odobritev ni potrebna. V obravnavani zadevi je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, zato je odločba toženke nezakonita.
Toženka bi morala, ko je presodila, da je tožnik upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo kot zainteresirana javnost, le tega upoštevati kot interesenta (prvi stavek četrtega odstavka 38. člena ZEKom) kot aktivno stranko (in ne stranskega udeleženca).
ZVPoz člen 35. Pravilnik o požarnem redu člen 10c.
inšpekcijski postopek - ukrep požarnega inšpektorja - evakuacijske poti - evakuacijske poti v samopostrežni prodajalni
S pravilno določitvijo evakuacijskih poti ter zagotovitvijo, da so le-te ter (tudi) poti med opremo in napravami vedno proste in prehodne, se lahko omogoči hitra in uspešna evakuacija, kar pa je bistveni namen 10. c člena Pravilnika o požarnem redu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožnik kot prosilec s tožbo v upravnem sporu zoper izpodbijano odločbo, v zvezi s katero je uveljavljal dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh. Odločitev se je izkazala kot pravilna, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo I U 1450/2014 z dne 23. 9. 2014 zavrnilo tožnikovo tožbo, ki jo je vložil zoper odločbo Bpp 164/2014. Odločitev je pravnomočna. Posledično zato, ker gre v zadevi za odvisno odločitev, ni utemeljena tudi obravnavana tožba.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/1-1. ZDSS-1 člen 19. ZPP člen 116, 117, 396, 396/1, 396/1-6.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - vrnitev v prejšnje stanje
Glede na to, da je organ za BPP Delovnega in socialnega sodišča pravilno ugotovil, da se je 30 – dnevni rok za obnovo postopka iztekel 13. 6. 2014 ter pravilno zaključil, da bi bil po 5. 11. 2014 vloženi predlog za obnovo postopka zaradi zamude subjektivnega roka prepozen ter bi ga sodišče moralo zavreči, je mogel sprejeti odločitev kot izhaja iz izpodbijane odločbe, da tožba v upravnem sporu zoper odločbo Bpp 686/2014 z dne 10. 11. 2014 ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da za dodelitev BPP tožnici tako ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
Tožnica bi se mogla na institut vrnitve v prejšnje stanje sklicevati le v primeru, če bi vlogi za BPP za vložitev predloga za obnovo postopka predložila dokazila o vzroku za zamudo ter o njegovem trajanju, da bi organ za BPP pri reševanju njene prošnje za BPP tudi take okoliščine lahko presodil in upošteval. Z naknadnimi nekonkretiziranimi in neizkazanimi navedbami o zdravstvenih težavah pa tožnica ne more biti uspešna.
Že v upravnem postopku (in to ponavlja tudi v tožbi) je tožnik ugovarjal, in sicer, da v 2007 na GERK-PID B. ni bilo nekmetijskih površin, saj je bila vlaka zgrajena šele 2009, cesta in nadstrešnica pa šele v letu 2010, vendar pa se o tem organ ni konkretno izrekel, zaradi česar odločba v izpodbijanem delu ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar utemeljeno ugovarja tudi tožnik, in se je zato ne da preizkusiti.
ZBPP člen 13, 23, 23/1, 23-7. ZSVarPre člen 20, 21.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - mati prosilca
Tožnikova prošnja za BPP je tako nejasna oziroma sama s sabo v nasprotju, da bi moral organ za BPP tožnika pozvati, da svoje navedbe v njej pojasni in po potrebi predloži ustrezne dokaze. Njegova navedba v prošnji o družinskem članu je namreč v nasprotju z njegovo navedbo o tem, da v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje ni izplačal nobenih preživninskih obveznosti. Ker toženka tega vprašanja, ob upoštevanju določbe 7. alineje prvega odstavka 23. člena ZBPP, v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe ni razčistila, je ostalo dejansko stanje v zadevi nepopolno ugotovljeno.
EZ člen 64n, 64n/1, 64n/5, 64n/9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - višina podpore - sprememba višine podpore - za odločanje relevantni predpis - poseg v pričakovano pravico - načelo zaupanja v pravo - kršitev svobodne gospodarske pobude - sodelovanje javnosti pri pripravi sprememb uredbe - objava predloga uredbe
Toženka je odločitev, skladno s 6. členom ZUP, oprla na Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, veljavno v času odločanja, torej vključno s spremembo, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 90/12. Ta je začela veljati več kot pol leta pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. Brez dvoma je tožnik imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah prej veljavne uredbe. O pričakovanih pravicah je mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da pomeni zavarovan pridobitni položaj. Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, in že zato pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi šlo za zavarovan pridobitni položaj. Tudi v pogledu višine podpore ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem. Da sprememba Uredbe ne bi bila v skladu z EZ, pa tožnik ne zatrjuje. Glede na navedeno je neutemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. Neutemeljeni so tudi očitki o kršitvi svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.
Zgolj dejstvo, da predlog sprememb uredbe ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, ne pomeni kršitve pravice iz 44. člena Ustave.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - popravek odbitka DDV - obdavčljiva dejavnost - neobdavčljiva dejavnost - namen, ki ga ima zavezanec s poslovnim prostorom - gradnja za trg - oddajanje poslovnega prostora v najem
V obravnavani zadevi gre za situacijo, ko so se pri tožniku v zvezi s spornimi poslovnimi prostori spremenili dejavniki v tem smislu, da je tožnik z navedenimi prostori, s katerimi je imel namen opravljati z DDV obdavčeno dejavnost (prodaja), prešel v neobdavčljivo dejavnost (najem), zato mora davčni organ pri ocenjevanju, kakšen namen je imel tožnik s predmetnimi poslovnimi prostori in kdaj se je ta namen spremenil, izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Na strani tožnika je, da dokaže, kakšen namen ima v zvezi s konkretno nepremičnino, na strani davčnega organa pa je, da se argumentirano opredeliti do vseh navedb in dokaznih predlogov, ki jih je predlagal tožnik. Kot merilo za presojo transakcije, kar zadeva DDV, se šteje tudi namen pogodbenih strank, če ga je mogoče razbrati iz objektivnih elementov.
ZKZ člen 17, 19, 19/3, 19/3-2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 40, 40/3.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - posadna listina - priposestvovanje - izkazanost zakonskih pogojev priposestvovanja
Stvar upravnega organa je, da v upravnem postopku odobritve presodi, ali listina o priznanju izvirne pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem temelji na v zakonu določenih dejanskih okoliščinah, katerih pravna posledica je izvirna pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem oziroma ali listina po vsebini ne predstavlja pravnega temelja za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice v smislu 17. člena ZKZ.
Pravna podlaga za izvršbo s prisilitvijo z denarno kaznijo je 298. člen ZUP. Po drugem odstavku 298. člena ZUP organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa organ določi nov rok za izpolnitev in zagrozi z novo denarno kaznijo. Po presoji sodišča so bili izpolnjeni zakonski pogoji za prisilno izvršitev inšpekcijske odločbe z dne 7. 2. 2013 ker zavezanec naložene obveznosti s citirano inšpekcijsko odločbo ni prostovoljno izpolnil v danem roku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti
Razlog za zavrnitev prošnje je neizpolnjevanje objektivnega pogoja, saj je tožena stranka ocenila, da tožnik v zadevi, v kateri prosi za BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh. Gre za vprašanje, ali je v konkretnem primeru razumno v postopku vlagati določena pravna sredstva, kot v obravnavanem primeru zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo želi vložiti tožnik. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik v postopku pred Višjim sodiščem v Mariboru navajal enake razloge, kot jih navaja tudi v prošnji za BPP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Iz argumentov pritožbenega sodišča pa izhaja, da je odgovorjeno na vse tožnikove očitke. Tožena stranka je tako izkazala, da je zahteva tožnika za varstvo zakonitosti očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
ZPOP-1 člen 21, 28. ZUP člen 82. Pravilnik o izvajanju javnih razpisov člen 5. Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 - 2014 točka 2.2, 4.2, 5, 6.1, 7.3, 7.5.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - ocena vloge - višji prag za dodelitev sredstev - sestava komisije
Višji postavljeni prag za dodelitev sredstev (80 namesto 60 doseženih točk) ni v nasprotju z določbami javnega razpisa. Ker je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle (nižji) prag 60 točk iz razpisa, nesporno presegla razpoložljiva sredstva, je logično, da se prag zviša ter se na ta način da prednost tistim vlogam, ki so pri ocenjevanju dosegle višje število točk.
Komisijo za dodelitev sredstev, ki vodi postopek javnega razpisa, imenuje s pisno odločbo odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba. Po Pravilniku o izvajanju javnih razpisov imena in priimki predsednika in članov komisije niso javni. Kar pa ne pomeni, da se tudi v razpisnem postopku, seveda temu postopku primerno, ne uporabljajo določbe 82. člena ZUP, ki se nanašajo na pregledovanje dokumentov zadeve in po katerih stranka lahko zahteva pregled spisov v svoji zadevi. Sodišče k temu dodaja še, da (ne)strokovnost članov razpisne komisije po določbah ZPOP-1 oziroma po določbah ZUP ni izločitveni razlog. O tovrstnih ugovorih se zato posebej ne odloča, temveč lahko pridejo do izraza le v okviru ugovorov zoper ocenjevanje vlog s strani posameznih članov komisije in s tem zoper njihovo delovanje.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - razširjanje radijskega programa - oglaševanje
V dovoljenju za izvajanje radijske dejavnosti z dne 31. 5. 2011 sicer med osnovnimi programskimi zahtevami in natančneje opredeljenimi minimalnimi tedenskimi povprečji deležev posameznih zvrsti programskih vsebin res niso naštete tudi oglaševalske vsebine, kar pa še ne pomeni, da slednje mednje ne sodijo.
Glede na zakonsko omejitev obsega oglaševanja po presoji sodišča ni potrebno, da je taka programska zahteva določena v samem dovoljenju, saj jo mora izdajatelj radijskega programa (ne glede na morebitni izostanek navedbe tovrstne vsebine z določenim maksimalnim obsegom v dovoljenju) spoštovati.
V zadevi je sporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP tudi za zadevo P 1841/2013-III. Na slednjo se izrek izpodbijanega sklepa ne nanaša. Vendar pa iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je bila ta zadeva pridružena zadevi P 1140/2013-III, pri čemer ni razvidno, da bi šlo za en postopek. Po presoji sodišča so zato utemeljeni tožnikovi ugovori, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv in nejasen, saj iz njega ne izhaja odločitev glede zaprošene BPP za zadevo P 1841/2013-III.