ZPP člen 146, 146/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 31, 31/1.
tožeča stranka v tujini - vročanje pisanj - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Ker tožnik ob vložitvi tožbe ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji, mu je sodišče po začasni zastopnici naložilo, naj imenuje pooblaščenca za sprejemanje v Republiki Sloveniji in sicer v roku 15 dni, šteto od dneva, ko je ta sklep vročen začasni zastopnici. Ker tožnik tudi v postavljenem roku ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj, je sodišče njegovo tožbo zavrglo na podlagi prvega odstavka 146. člena ZPP.
ZUS-1 člen 4, 36, 36/1, 36/1-4. URS člen 157, 157/2. ZOPNI člen 34.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - zavrženje tožbe - poročilo o zbranih podatkih v finančni preiskavi
Tožnica ima za varstvo svojih ustavnih pravic zagotovljeno drugo učinkovito sodno varstvo v pravdnem postopku po določbah ZOPNI, ki se zaključi s sodbo (34. člen ZOPNI), zoper katero so mogoča redna in izredna pravna sredstva.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - popravek odbitka DDV - obdavčljiva dejavnost - neobdavčljiva dejavnost - namen, ki ga ima zavezanec s poslovnim prostorom - gradnja za trg - oddajanje poslovnega prostora v najem
V obravnavani zadevi gre za situacijo, ko so se pri tožniku v zvezi s spornimi poslovnimi prostori spremenili dejavniki v tem smislu, da je tožnik z navedenimi prostori, s katerimi je imel namen opravljati z DDV obdavčeno dejavnost (prodaja), prešel v neobdavčljivo dejavnost (najem), zato mora davčni organ pri ocenjevanju, kakšen namen je imel tožnik s predmetnimi poslovnimi prostori in kdaj se je ta namen spremenil, izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Na strani tožnika je, da dokaže, kakšen namen ima v zvezi s konkretno nepremičnino, na strani davčnega organa pa je, da se argumentirano opredeliti do vseh navedb in dokaznih predlogov, ki jih je predlagal tožnik. Kot merilo za presojo transakcije, kar zadeva DDV, se šteje tudi namen pogodbenih strank, če ga je mogoče razbrati iz objektivnih elementov.
ZKZ člen 19, 19/2, 19/2-4, 19/2-5, 22. SPZ člen 249, 251. OZ člen 564.
odobritev pravnega posla - pogodba o preužitku - napačna uporaba materialnega prava
Ker je pogodba o preužitku v pogodbenem interesu tako podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju (razen glede trenutka prehoda lastninske pravice na preživljalca, kar pa ni bistveno glede ugotovitve, da ima tudi ta pogodba izrazit socialni poudarek), jo je treba zaradi opisane narave in podobnosti s pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbama iz 5. alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ obravnavati enako. Iz razloga enake ureditve podobnih pravnih položajev bi jo morala toženka obravnavati kot pogodbo iz 4. oziroma 5. alinee drugega odstavka 19. člena ZKZ, za katere odobritev ni potrebna. V obravnavani zadevi je bilo napačno uporabljeno materialno pravo, zato je odločba toženke nezakonita.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - nadzor pristojnega organa - delitev prihodka
Tožnik je z ravnanjem, ko je del zbranih nadomestil za reproduciranje fonogramov za privatno ali drugo uporabo ter nadomestil za javno priobčitev fonogramov v obdobju od 12. 5. 2005 do 27. 7. 2011 odvajal v promocijski sklad brez sklepov skupščin v vsakem letu za vsako poslovno leto, kršil v določbah Statuta in Pravilnika o porabi sredstev posebnega sklada določena pravila delitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - zahteva za varstvo zakonitosti
Razlog za zavrnitev prošnje je neizpolnjevanje objektivnega pogoja, saj je tožena stranka ocenila, da tožnik v zadevi, v kateri prosi za BPP, nima verjetnih izgledov za uspeh. Gre za vprašanje, ali je v konkretnem primeru razumno v postopku vlagati določena pravna sredstva, kot v obravnavanem primeru zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo želi vložiti tožnik. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik v postopku pred Višjim sodiščem v Mariboru navajal enake razloge, kot jih navaja tudi v prošnji za BPP za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti. Iz argumentov pritožbenega sodišča pa izhaja, da je odgovorjeno na vse tožnikove očitke. Tožena stranka je tako izkazala, da je zahteva tožnika za varstvo zakonitosti očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.
denacionalizacija - aktivna legitimacija - FIP - odškodnina od tuje države
Zaključek prvostopnega organa (ki ga je potrdil drugostopni organ) o nemožnosti pridobitve odškodnine od tuje države za navedene upravičence je napačen oziroma vsaj preuranjen (ni namreč jasno, kdaj je F.F. z pridobila stalno bivališče v Avstriji).
Pravna podlaga za izvršbo s prisilitvijo z denarno kaznijo je 298. člen ZUP. Po drugem odstavku 298. člena ZUP organ, ki opravlja izvršbo, zavezancu najprej zagrozi, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen, s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa organ določi nov rok za izpolnitev in zagrozi z novo denarno kaznijo. Po presoji sodišča so bili izpolnjeni zakonski pogoji za prisilno izvršitev inšpekcijske odločbe z dne 7. 2. 2013 ker zavezanec naložene obveznosti s citirano inšpekcijsko odločbo ni prostovoljno izpolnil v danem roku.
ZSPDSLS člen 4. Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti člen 26.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - regionalni razvojni programi - občina - nakup nepremičnine - ravnanje s stvarnim premoženjem - načelo gospodarnosti
Toženka je v postopku javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 zavrnila vlogo tožnice za projekt „Nakup medgeneracijskega središča A. Ker v razlogih izpodbijanega sklepa dejanska in pravna podlaga ni navedena na način, ki bi omogočal preizkus pravilnosti in zakonitosti odločitve, gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo sklepa. Pomanjkljivost obrazložitve potrjuje tudi vsebina odgovora na tožbo, s katerimi pa pomanjkljivih razlogov izpodbijanega akta ni mogoče sanirati, saj bi bila s tem tožnici odvzeta možnost učinkovitega pravnega sredstva.
EZ člen 66b, 67. Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih člen 8, 11, 11/3, 13, 13/6.
energetika - veliki zavezanec - program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih - rok za predložitev programa Eko skladu - materialni prekluzivni rok
Rok iz 8. člena Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, v katerem mora veliki zavezanec Eko skladu oddati program za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, je materialni prekluzivni rok. Če veliki zavezanec programa za naslednje koledarsko leto najkasneje do 1. oktobra ne odda v potrditev Eko skladu, to pravico izgubi.
ZPOP-1 člen 21, 28. ZUP člen 82. Pravilnik o izvajanju javnih razpisov člen 5. Javni razpis za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013 - 2014 točka 2.2, 4.2, 5, 6.1, 7.3, 7.5.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje nove tehnološke opreme - ocena vloge - višji prag za dodelitev sredstev - sestava komisije
Višji postavljeni prag za dodelitev sredstev (80 namesto 60 doseženih točk) ni v nasprotju z določbami javnega razpisa. Ker je skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle (nižji) prag 60 točk iz razpisa, nesporno presegla razpoložljiva sredstva, je logično, da se prag zviša ter se na ta način da prednost tistim vlogam, ki so pri ocenjevanju dosegle višje število točk.
Komisijo za dodelitev sredstev, ki vodi postopek javnega razpisa, imenuje s pisno odločbo odgovorna oseba izvajalca razpisa ali od njega pooblaščena oseba. Po Pravilniku o izvajanju javnih razpisov imena in priimki predsednika in članov komisije niso javni. Kar pa ne pomeni, da se tudi v razpisnem postopku, seveda temu postopku primerno, ne uporabljajo določbe 82. člena ZUP, ki se nanašajo na pregledovanje dokumentov zadeve in po katerih stranka lahko zahteva pregled spisov v svoji zadevi. Sodišče k temu dodaja še, da (ne)strokovnost članov razpisne komisije po določbah ZPOP-1 oziroma po določbah ZUP ni izločitveni razlog. O tovrstnih ugovorih se zato posebej ne odloča, temveč lahko pridejo do izraza le v okviru ugovorov zoper ocenjevanje vlog s strani posameznih članov komisije in s tem zoper njihovo delovanje.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - razširjanje radijskega programa - oglaševanje
V dovoljenju za izvajanje radijske dejavnosti z dne 31. 5. 2011 sicer med osnovnimi programskimi zahtevami in natančneje opredeljenimi minimalnimi tedenskimi povprečji deležev posameznih zvrsti programskih vsebin res niso naštete tudi oglaševalske vsebine, kar pa še ne pomeni, da slednje mednje ne sodijo.
Glede na zakonsko omejitev obsega oglaševanja po presoji sodišča ni potrebno, da je taka programska zahteva določena v samem dovoljenju, saj jo mora izdajatelj radijskega programa (ne glede na morebitni izostanek navedbe tovrstne vsebine z določenim maksimalnim obsegom v dovoljenju) spoštovati.
ZDoh-2 člen 47, 47/2, 70. ZDavP-2 člen 5, 7, 304. ZUP člen 113.
dohodnina - dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - način ugotavljanja davčne osnove - priglasitev - podpora za promocijo vina - kršitev določb postopka - stroški postopka
Podpora za promocijo vina se res dodeljuje kot povrnitev upravičenih stroškov in do določene višine, kar pa ne pomeni, da bi ne šlo za subvencijo v smislu 70. člena ZDoh-2. Bistveno je, da gre za povečanje ekonomske koristi prejemnika sredstev in s tem za dohodek v smislu 15. člena ZDoh-2. Zneske podpore za promocijo vina je torej utemeljeno šteti za druge dohodke iz 70. člena ZDoh-2 in zato iz tega razloga ni bil napačno ugotovljen skupni dohodek. Tožnik pa tudi ne more uspešno uveljavljati, da je zaradi dodeljene podpore v neenakem položaju z vinarji, ki se niso odločili za promocijo v tujini in za pridobitev podpore in so zaradi nižjih davčnih obveznosti bolj konkurenčni. Omenjena neenakost namreč ni posledica (napačne) uporabe zakona, temveč izključno posledica tožnikove odločitve, da zaprosi za podporo na podlagi Uredbe.
Podane tudi niso zatrjevane kršitve določb postopka. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je prvostopni davčni organ pri odločanju v celoti sledil priglasitvi. Sledil je torej podatkom, ki jih je posredoval tožnik v svoji vlogi, zato tožbeni očitek, da prvostopni organ tožniku ni dal možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, in da je s tem bistveno kršil določbe postopka, ne vzdrži pravne presoje. Dodatnega ugotovitvenega postopka tudi niso narekovali ugovori, ki jih je tožnik uveljavljal v pritožbi. Očitek o zavedenosti tožnika pa je očitno neutemeljen, saj je bil tožnik z obvestilom in s predpisanim obrazcem za priglasitev seznanjen, da je priglasitev obvezna le ob prekoračitvi zakonsko določene višine dohodka dveh zaporednih predhodnih davčnih let članov kmečkega gospodinjstva iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Priglasitev, ki jo je vložil tožnik, je sicer res obvezna, kar pa ne spreminja dejstva, da se postopek začne na podlagi vloge zavezanca za davek in ne po uradni dolžnosti. Tega tudi ne spreminja obvestilo, ki ga je tožniku poslal davčni organ. Obveščanje oziroma poziv k priglasitvi s strani davčnega organa namreč z zakonom ni predviden kot akt, s katerim se uvede postopek. Predstavlja le opozorilo zavezancu, medtem ko se postopek, to je določitev načina ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, v skladu z določbami 304. člena ZDavP-2 začne s priglasitvijo, in s tem na vlogo stranke. Zato je v 4. točki izreka izpodbijane odločbe pravilno in skladno s 113. členom ZUP odločeno, da tožnik kot stranka, ki je vložila zahtevo, trpi svoje stroške, ki jih ima v postopku.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - vračilo sredstev - obvestilo o vračilu sredstev - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavžrenje tožbe
Dopis ni akt, ki bi se po 2. členu ZUS-1 lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj z njim ni odločeno o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V obravnavnem primeru gre za obvestilo o obveznosti vračila sredstev na podlagi 19. člena pogodbe o sofinanciranju, torej gre za obligacijsko pravno razmerje in obveznost tožnika, ki iz njega izhaja.
ZVPoz člen 35. Pravilnik o požarnem redu člen 10c.
inšpekcijski postopek - ukrep požarnega inšpektorja - evakuacijske poti - evakuacijske poti v samopostrežni prodajalni
S pravilno določitvijo evakuacijskih poti ter zagotovitvijo, da so le-te ter (tudi) poti med opremo in napravami vedno proste in prehodne, se lahko omogoči hitra in uspešna evakuacija, kar pa je bistveni namen 10. c člena Pravilnika o požarnem redu.
V zadevi je sporno, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP tudi za zadevo P 1841/2013-III. Na slednjo se izrek izpodbijanega sklepa ne nanaša. Vendar pa iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da je bila ta zadeva pridružena zadevi P 1140/2013-III, pri čemer ni razvidno, da bi šlo za en postopek. Po presoji sodišča so zato utemeljeni tožnikovi ugovori, da je izpodbijani sklep pomanjkljiv in nejasen, saj iz njega ne izhaja odločitev glede zaprošene BPP za zadevo P 1841/2013-III.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - plačilo opravljenih storitev - kvaliteta storitev
Slabši signal na določeni točki na posamezni mikrolokaciji (bivališču uporabnika) še ne pomeni ne-zagotavljanja storitve v tem smislu, kot to meni tožnik, saj mobilna telefonska storitev ne sodi med univerzalne storitve. Zunanje antene pa operater tožniku ni bil dolžan ponuditi, zato ni pomembno, ali mu je bila ponujena odplačno ali neodplačno. Če pa tožnik meni, da mu je nastala še kakšna dodatna škoda zaradi izostanka signala oziroma slabšega signala, pa lahko škodo uveljavlja pri sodišču, pristojnem za civilnopravne spore.
EZ člen 64n, 64n/1, 64n/5, 64n/9. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 6, 8.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - višina podpore - sprememba višine podpore - za odločanje relevantni predpis - poseg v pričakovano pravico - načelo zaupanja v pravo - kršitev svobodne gospodarske pobude - sodelovanje javnosti pri pripravi sprememb uredbe - objava predloga uredbe
Toženka je odločitev, skladno s 6. členom ZUP, oprla na Uredbo o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, veljavno v času odločanja, torej vključno s spremembo, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 90/12. Ta je začela veljati več kot pol leta pred vložitvijo tožnikove zahteve za dodelitev podpore. Brez dvoma je tožnik imel določena pričakovanja, kar pa še ne pomeni, da je šlo za pričakovano pravico, v katero naj bi bilo poseženo, ker višina podpore ni bila odmerjena po določbah prej veljavne uredbe. O pričakovanih pravicah je mogoče govoriti takrat, ko je pridobitev pravice tako gotova, da pomeni zavarovan pridobitni položaj. Prvi odstavek 64.n člena EZ je določal, da se podpore lahko (ne pa nujno) dodelijo, in že zato pridobitev pravice ne more biti tako gotova, da bi šlo za zavarovan pridobitni položaj. Tudi v pogledu višine podpore ni bilo poseženo v tožnikov pravni položaj, saj pred uveljavitvijo Uredbe 90/12 ni bil prejemnik podpore, zanjo še ni zaprosil, niti elektrarna še ni začela z delovanjem. Da sprememba Uredbe ne bi bila v skladu z EZ, pa tožnik ne zatrjuje. Glede na navedeno je neutemeljen tožbeni očitek, da je bilo v zadevi kršeno načelo zaupanja v pravo kot eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. Neutemeljeni so tudi očitki o kršitvi svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.
Zgolj dejstvo, da predlog sprememb uredbe ni bil predhodno objavljen na svetovnem spletu in da javnost ni bila vključena v pripravo teh sprememb, ne pomeni kršitve pravice iz 44. člena Ustave.
Že v upravnem postopku (in to ponavlja tudi v tožbi) je tožnik ugovarjal, in sicer, da v 2007 na GERK-PID B. ni bilo nekmetijskih površin, saj je bila vlaka zgrajena šele 2009, cesta in nadstrešnica pa šele v letu 2010, vendar pa se o tem organ ni konkretno izrekel, zaradi česar odločba v izpodbijanem delu ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar utemeljeno ugovarja tudi tožnik, in se je zato ne da preizkusiti.