V zadevi je sporno, ali je bil tožniku sklep o davčni izvršbi vročen v skladu z določili 87. člena ZUP. Iz povratnice v spisu izhaja, da je bilo sporočilo o prispelem pismu tožniku vloženo v hišni predalček 14. 6. 2013. Pri tem iz podpisa vročevalca izhaja oznaka, da je hišni predalček odprt. Iz poštne pošiljke nadalje tudi izhaja, da je bilo sodno pisanje dne 1. 7. 2013 vrnjeno pošiljatelju iz razloga, ker je bil hišni predalček odprt. Če je bil torej hišni predalček odprt, kar očitno med strankama ni sporno in kot tak po navedbi vročevalca neprimeren za to, da bi pustil dokument v hišnem predalčku, potem tak odprt predalček tudi ni mogel biti primeren za to, da je vročevalec v njem pustil pisno sporočilo, kje se dokument nahaja (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročevalec namreč lahko v skladu z omenjenim določilom zakona pusti sporočilo ne samo v poštnem predalčku, pač pa tudi ali na vratih stanovanja, ali poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu. V danem primeru pa ne glede na nesporno neprimernost hišnega predalčka, poročevalec pisnega sporočila tožniku ni pustil na primernem mestu, kot to določa tretji odstavek 87. člena ZUP. Tako vročitev spornega dokumenta tožniku ni mogla biti pravilno vročena po pravilnih osebne vročitve iz 87. člena ZUP. To pa posledično pomeni, da je vprašljiva odločitev davčnega organa, da se tožnikova pritožba iz razlogov zamude roka za vložitev pritožbe zavrže.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 78. ZTro člen 47, 50, 51, 51/8, 62, 62/2.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - sprostitev blaga v prost promet - evidentiranje poslovnih dogodkov - carinska vrednost blaga
Carinski organ je ugotovil, da tožnik ni imel evidentiranih poslovnih dogodkov v zvezi z dobavitelji in tudi ne v zvezi s kupci predmetnega tobaka. Na podlagi 78. člena CZS je organ pri tožniku opravil naknadno kontrolo, in sicer zaradi dvoma v pravilno vrednost predloženih računov predmetnim carinskim deklaracijam glede na cene tobaka na trgu, pa tudi zato, ker so bili predmetni računi različnih izdajateljev iz Indije večinoma enake oblike.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek iz zaposlitve - boniteta - opcijska pogodba - načelo zaslišanja stranke
Za uvedbo obnove postopka odmere dohodnine in za odločanje o obnovljenem postopku ni potrebna (pravnomočna) inšpekcijska odločba, kot se zatrjuje v tožbi. Dovolj je, da se ugotovijo nova dejstva in dokazi, kar pa vsebuje že zapisnik o nadzoru pri družbi A. Zato se je obnova lahko začela na podlagi zapisniških ugotovitev in tožbenim trditvam, da je izpodbijana odločitev preuranjena, ni mogoče slediti.
Tožnik zato, ker ni bil udeležen v inšpekcijskem postopku, ki se vodi pri družbi A., ni bil prikrajšan za možnost izjave. Z ugotovitvami, zbranimi v inšpekcijskem postopku, je bil v zadostni meri seznanjen v postopku obnove. Najprej s tem, ko mu je bil izdan sklep o obnovi in pojasnjeni razlogi za obnovo ter nato vročen tisti del zapisnika, za katerega že drugostopenjski organ pravilno in skladno s podatki spisov ugotavlja, da vsebuje vse podatke, ki se nanašajo na tožnika. Na ta način se je tožnik lahko seznanil z vsemi ključnimi dejanskimi ugotovitvami in z njihovo presojo s strani davčnega organa in bi lahko vsebinsko ugovarjal že v postopku obnove.
upravni spor - obnova postopka - plačilo sodne takse - domneva umika predloga za obnovo postopka
Tožeča stranka sodne takse ni plačala v roku, določenem v plačilnem nalogu, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso podani. Zato je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je predlog za obnovo postopka umaknjen.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih, med drugim tudi o dejstvu, koliko je bilo poravnanih stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, predvsem pa o stališču, na katerem izpodbijana odločba temelji, da se s tem, ko sta se tožnica in A.A. strinjala, da C.C. pridobi dodaten solastniški delež v višini 4/16, toženka šteje, da sta s sodno poravnavo uspela in pridobila premoženje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški - stroški za izvedenca
Tožnik je imel možnost uspešno uveljavljati brezplačno pravno pomoč v obsegu oprostitve plačila predujma za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja do izdelave izvedenskega mnenja, to je do dne 10. 11. 2014 oziroma do njegove vročitve sodišču dne 12. 11. 2014.
ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4. ZDMV člen 6, 6/1, 6/2.
davek na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU - vrednost vozila
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka za davčno osnovo štela znesek 15.418,00 EUR, vendar v obrazložitvi odločbe ni razvidno, kaj je podlaga za takšno odločitev. Predvsem pa tudi ni pojasnila, zakaj ni kot davčne osnove štela vrednosti, ki izhaja iz cenilnega poročila A.A., ki ga je v postopku predložil tožnik, in iz katerega izhaja, da je vrednost predmetnega vozila in s tem davčna osnova 4.000,00 EUR.
ZPP člen 104, 108, 108/1, 108/5. ZUS-1 člen 22, 22/1.
upravni spor - jezik v postopku - vloga v tujem jeziku - tožba v tujem jeziku - poziv k predložitvi prevoda - zavrženje tožbe
Tožnik je vložil tožbo/vlogo, ki je napisana v tujem jeziku. Ker je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenski in je to tudi jezik, ki je v uradni rabi pri tem sodišču, je sodišče tožnika pozvalo k predložitvi prevoda tožbe. Pri tem ga je tudi opozorilo na pravne posledice to je, da bo njegovo tožbo zavrglo, če je v roku 15 dni ne bo ustrezno dopolnil oziroma popravil. Tožnik v tem roku, niti do izdaje tega sklepa, sodišču ni predložil prevoda svoje tožbe/vloge. Posledično tožba/vloga ni primerna za nadaljnje obravnavanje, zato jo je sodišče zavrglo.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - enotni postopek mednarodne zaščite - prosilec iz Sirije
Ocena prihodnjega tveganja, ki jo tožnik izpostavlja, lahko izhaja le iz ocene sedanjih razmer (kot so razvidne iz poročil o razmerah v prosilčevi izvorni državi) in razvojne tendence (bodočih) dogodkov, torej lahko temelji le na sklepanju - abstraktni verjetnosti prihodnjega dogajanja oziroma tveganja; sama po sebi ne zadostuje zgolj verjetnost oziroma hipotetična nevarnost, da bo prosilec preganjan zaradi katerega izmed razlogov, ki pomenijo podlago za priznanje mednarodne zaščite v obliki statusa begunca; obstajati morajo namreč konkretne okoliščine, ki to nevarnost vsaj s stopnjo utemeljenega tveganja izkazujejo, vendar teh okoliščin, kot rečeno tožnik v konkretnem primeru ni izkazal.
Upoštevaje določbe javnega razpisa bo prosilec, ki je mladoletni otrok, moral za svojo družino, v kolikor bi uspel na javnem razpisu, skleniti najemno pogodbo in plačevati neprofitno najemnino ter druge stroške, ki bodo nastali v zvezi z najemom. Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni konflikt interesov med otrokom in starši. Glede na navedeno bodo morali v skladu s 111. členom ZZZDR starši tožeče stranke za kandidiranje njihovega mladoletnega otroka na javnem razpisu pridobiti soglasje pristojnega Centra za socialno delo, ki bo presodil, ali je kandidiranje mladoletnega otroka na javnem razpisu v korist mld. tožnika.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov postopka - odpust obveznosti - prehod terjatve na državo
Stranka, ki ji je sodišče s pravnomočnim sklepom naložilo plačilo stroškov izplačane BPP, pri organu pristojnem za brezplačno pravno pomoč ne more zaprositi za oprostitev plačila s pravnomočnim sklepom odmerjenih stroškov oziroma obročno plačilo že odmerjenih stroškov. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji z dne 11. 11. 2014 in je bila zato njegova odločitev, pravilna in zakonita.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - jezik v postopku - vsebina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
Stranka mora svojo voljo glede uporabe jezika izraziti, in sicer bodisi konkludentno (z vložitvijo zahteve v tem jeziku), bodisi izrecno (na podlagi zahteve za vodenje postopka v njenem jeziku).
Investitor je dolžan predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki se nanaša na njegovo gradnjo. Če organ meni, da bi moralo iz PGD izhajati, da obravnavana gradnja ne onemogoča dozidave v drugem nadstropju (nad tožničino teraso) obstoječega objekta (višinski gabarit P+2) in pešpoti pod teraso, lahko zahteva kvečjemu dopolnitev tega PGD, ne pa projekta za gradnjo, na katero se zahteva za gradbeno dovoljenje ne nanaša.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - površina zemljišča načrtovane gradnje
Če bo sodna odločba, izdana v nepravdnem postopku, res posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja (z možnimi odstopanji), prav tako lega tožnikove stavbe na njem.
Prvostopenjski organ se do tožnikovega ugovora o neskladju z evidencami plačil ni opredelil. Tudi drugostopenjski organ ni odpravil navedene pomanjkljivosti odločbe organa prve stopnje, čeprav je odgovarjal na tožnikov ugovor, da je obveznost za marec 2014 plačal 10. 4. 2014. Z navajanjem postopkov in odločitve za obveznosti, ki so se nanašale na januar in februar, namreč ni pojasnil ugotovitve, da obveznost za marec 2014 ni bila plačana pravočasno.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
V postopku za odmero nadomestila - enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom - ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oziroma inšpekcijskega zavezanca.
Izpodbijana odločba temelji na dveh razlogih odklonitve odškodnine, in sicer da kljub temu, da je državno tožilstvo odstopilo od pregona, ker je ugotovilo, da storilec v času storitve ni bil prišteven, kazenski postopek še ni končan, saj sta pregon prevzela oškodovanca kot tožilca, prav tako pa domneva neplačevitosti ne more veljati zgolj zaradi predvidevanja, da bo storilec pobegnil v tujino in ga v Sloveniji ne bo mogoče preganjati. Navedeni prvi razlog temelji na prvi alinei prvega odstavka 7. člena ZOZKD in je po presoji sodišča že zadosten razlog za odklonitev odškodninskega zahtevka tožniku.
ZDavP-2 člen 125, 125/3, 126, 126/2. ZFPPIPP člen 442.
davčna izvršba - obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik izbrisane družbe - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje zastaranja
Ker je davčni organ v enoletnem roku od izbrisa družbe z obvestilom o neplačanem davku zoper tožnika uveljavljal zahtevek za plačilo neporavnanih obveznosti, je bil s tem pretrgan petletni zastaralni rok po tretjem odstavku 125. člena ZDavP-2. Sklep o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2013 je bil tako tako izdan v zakonskem roku.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odstranitev objekta - pogoji za odstranitev objekta
Prvostopenjski upravni organ sicer v izpodbijani odločbi, ki jo je izdal v ponovljenem postopku, navaja razloge za zavrnitev gradbenega dovoljenja za odstranitev gospodarskega objekta, vendar so ti razlogi po presoji sodišča napačni, ker ne upoštevajo, da ne gre za gradnjo, temveč za odstranitev objekta.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet - verjetni izgled za uspeh
Tožnikovi prošnji je bilo ugodeno le delno, BPP mu je bila dodeljena za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Tožnik pa ima možnost, da v kolikor bo to izhajalo iz pisnega pravnega mnenja odvetnika, pri organu za BPP vloži novo prošnjo za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Odobritev BPP se namreč lahko veže samo na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi.
vpis sprememb v register proračunskih uporabnikov - krajevna skupnost - pobuda občine
Z izpodbijanim upravnim aktom je bilo odločeno o zahtevi občine, kar pomeni, da jo je upravni organ štel za upravičeno predlagateljico vpisa sprememb podatkov v register, to je za stranko, na zahtevo katere se je začel postopek. Sodišče meni, da je s tem kršil določbi 16. člena ZOPSPU, v katerih ni podlage, da bi lahko občina v primeru krajevne skupnosti kot proračunske uporabnice zahtevala spremembo njenih podatkov v obravnavanem registru, ne glede na to, da je taka krajevna skupnost ožji del občine in da slednja subsidiarno odgovarja za njene obveznosti.