premestitev obsojenca - premestitev na odprti oddelek - dodelitev posamezne vrste ugodnosti
V konkretnem primeru se prvostopenjski organ sklicuje na prvi odstavek 80. člena ZIKS-1, na podlagi katerega se obsojenca, ki prestaja kazen zapora v zavodu ali njegovem oddelku s strožjim režimom, med prestajanjem kazni zapora lahko premesti v zavod ali njegov oddelek s svobodnejšim režimom, če se oceni, da ne bo zlorabil takega režima. Iz tretjega odstavka 77. člena ZIKS-1 izhajajo okoliščine, ki jih je treba upoštevati pri odločanju o dodelitvi posamezne vrste ugodnosti. Ob upoštevanju okoliščin obravnavane zadeve in tožnikovih osebnostnih značilnosti organ pravilno zaključuje, da za tožnika še ni mogoče podati ocene, da bi bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo zlorabil svobodnejšega režima na odprtem oddelku.
ZDoh-2 člen 15, 18, 18-6 105. ZUP člen 62, 62/7, 214, 237, 237/1, 237/1-5. ZDavP-2 člen 139.
odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - z računa pravne osebe dvignjena denarna sredstva - drugi dohodki - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke - pravica stranke do izjave - jezik v postopku
V obravnavanem primeru je sporno, ali je z računa pravne osebe dvignjeni znesek 278.967,90 EUR tožnik kot direktor pravne osebe porabil za namene poslovanja te družbe, to je za izplačilo plač in dodatkov delavcem, ali pa gre po drugi strani za dohodke tožnika, ki jih je treba obdavčiti. V izpodbijani odločbi je jasno obrazloženo, zakaj je davčni organ ta znesek obravnaval kot obdavčljiv dohodek tožnika in kako je pri tem presodil vse zbrane dokaze, tako tiste, ki jih je pridobil sam, kot tiste, ki jih je ponudil tožnik; razvidna pa je tudi pravna podlaga za obdavčitev. Zato je zadoščeno kriterijem iz 214. člena ZUP glede obrazložitve odločbe.
Pri pravni osebi, katere direktor je bil tožnik, je bil opravljen davčni inšpekcijski nadzor. Tožnik je bil kot direktor pravne osebe lahko prisoten pri nadzoru in je bil tekoče obveščen o vseh pomembnih dejstvih in dokazih. V tem postopku, v katerem se obravnava kot fizična oseba, pa je o rezultatih inšpekcijskega nadzora pri pravni osebi moral biti obveščen le v delu, ki se nanaša neposredno nanj zaradi morebitne dodatne obdavčitve.
Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi delavci, ki so podali izjave o zatrjevanem izplačilu plače v obliki gotovine, ne znali slovenskega jezika in posledično ne bi razumeli, o čem morajo podati izjavo. Le takim osebam pripada pravica do tolmača, o čemer jih je organ dolžan obvestiti. Do kršitve iz 5. točke prvega odstavka 237. člena ZUP tako po presoji sodišča ni prišlo.
V zadevi je sporno, ali je bil tožniku sklep o davčni izvršbi vročen v skladu z določili 87. člena ZUP. Iz povratnice v spisu izhaja, da je bilo sporočilo o prispelem pismu tožniku vloženo v hišni predalček 14. 6. 2013. Pri tem iz podpisa vročevalca izhaja oznaka, da je hišni predalček odprt. Iz poštne pošiljke nadalje tudi izhaja, da je bilo sodno pisanje dne 1. 7. 2013 vrnjeno pošiljatelju iz razloga, ker je bil hišni predalček odprt. Če je bil torej hišni predalček odprt, kar očitno med strankama ni sporno in kot tak po navedbi vročevalca neprimeren za to, da bi pustil dokument v hišnem predalčku, potem tak odprt predalček tudi ni mogel biti primeren za to, da je vročevalec v njem pustil pisno sporočilo, kje se dokument nahaja (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročevalec namreč lahko v skladu z omenjenim določilom zakona pusti sporočilo ne samo v poštnem predalčku, pač pa tudi ali na vratih stanovanja, ali poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu. V danem primeru pa ne glede na nesporno neprimernost hišnega predalčka, poročevalec pisnega sporočila tožniku ni pustil na primernem mestu, kot to določa tretji odstavek 87. člena ZUP. Tako vročitev spornega dokumenta tožniku ni mogla biti pravilno vročena po pravilnih osebne vročitve iz 87. člena ZUP. To pa posledično pomeni, da je vprašljiva odločitev davčnega organa, da se tožnikova pritožba iz razlogov zamude roka za vložitev pritožbe zavrže.
upravni spor - obnova postopka - plačilo sodne takse - domneva umika predloga za obnovo postopka
Tožeča stranka sodne takse ni plačala v roku, določenem v plačilnem nalogu, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso podani. Zato je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je predlog za obnovo postopka umaknjen.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Tožnici ni bila dana možnost, da se izjavi o ugotovljenih dejstvih, med drugim tudi o dejstvu, koliko je bilo poravnanih stroškov iz naslova brezplačne pravne pomoči, predvsem pa o stališču, na katerem izpodbijana odločba temelji, da se s tem, ko sta se tožnica in A.A. strinjala, da C.C. pridobi dodaten solastniški delež v višini 4/16, toženka šteje, da sta s sodno poravnavo uspela in pridobila premoženje.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - enotni postopek mednarodne zaščite - prosilec iz Sirije
Ocena prihodnjega tveganja, ki jo tožnik izpostavlja, lahko izhaja le iz ocene sedanjih razmer (kot so razvidne iz poročil o razmerah v prosilčevi izvorni državi) in razvojne tendence (bodočih) dogodkov, torej lahko temelji le na sklepanju - abstraktni verjetnosti prihodnjega dogajanja oziroma tveganja; sama po sebi ne zadostuje zgolj verjetnost oziroma hipotetična nevarnost, da bo prosilec preganjan zaradi katerega izmed razlogov, ki pomenijo podlago za priznanje mednarodne zaščite v obliki statusa begunca; obstajati morajo namreč konkretne okoliščine, ki to nevarnost vsaj s stopnjo utemeljenega tveganja izkazujejo, vendar teh okoliščin, kot rečeno tožnik v konkretnem primeru ni izkazal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - do dneva vložitve prošnje nastali stroški - stroški za izvedenca
Tožnik je imel možnost uspešno uveljavljati brezplačno pravno pomoč v obsegu oprostitve plačila predujma za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja do izdelave izvedenskega mnenja, to je do dne 10. 11. 2014 oziroma do njegove vročitve sodišču dne 12. 11. 2014.
Upoštevaje določbe javnega razpisa bo prosilec, ki je mladoletni otrok, moral za svojo družino, v kolikor bi uspel na javnem razpisu, skleniti najemno pogodbo in plačevati neprofitno najemnino ter druge stroške, ki bodo nastali v zvezi z najemom. Navedeno pa po mnenju sodišča pomeni konflikt interesov med otrokom in starši. Glede na navedeno bodo morali v skladu s 111. členom ZZZDR starši tožeče stranke za kandidiranje njihovega mladoletnega otroka na javnem razpisu pridobiti soglasje pristojnega Centra za socialno delo, ki bo presodil, ali je kandidiranje mladoletnega otroka na javnem razpisu v korist mld. tožnika.
ZPP člen 104, 108, 108/1, 108/5. ZUS-1 člen 22, 22/1.
upravni spor - jezik v postopku - vloga v tujem jeziku - tožba v tujem jeziku - poziv k predložitvi prevoda - zavrženje tožbe
Tožnik je vložil tožbo/vlogo, ki je napisana v tujem jeziku. Ker je uradni jezik v Republiki Sloveniji slovenski in je to tudi jezik, ki je v uradni rabi pri tem sodišču, je sodišče tožnika pozvalo k predložitvi prevoda tožbe. Pri tem ga je tudi opozorilo na pravne posledice to je, da bo njegovo tožbo zavrglo, če je v roku 15 dni ne bo ustrezno dopolnil oziroma popravil. Tožnik v tem roku, niti do izdaje tega sklepa, sodišču ni predložil prevoda svoje tožbe/vloge. Posledično tožba/vloga ni primerna za nadaljnje obravnavanje, zato jo je sodišče zavrglo.
ZDDV-1 člen 38, 38/1, 38/2, 38/3, 38/4. ZDMV člen 6, 6/1, 6/2.
davek na motorna vozila - davčna osnova - pridobitev motornega vozila iz druge države članice EU - vrednost vozila
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka za davčno osnovo štela znesek 15.418,00 EUR, vendar v obrazložitvi odločbe ni razvidno, kaj je podlaga za takšno odločitev. Predvsem pa tudi ni pojasnila, zakaj ni kot davčne osnove štela vrednosti, ki izhaja iz cenilnega poročila A.A., ki ga je v postopku predložil tožnik, in iz katerega izhaja, da je vrednost predmetnega vozila in s tem davčna osnova 4.000,00 EUR.
Izpodbijana odločba temelji na dveh razlogih odklonitve odškodnine, in sicer da kljub temu, da je državno tožilstvo odstopilo od pregona, ker je ugotovilo, da storilec v času storitve ni bil prišteven, kazenski postopek še ni končan, saj sta pregon prevzela oškodovanca kot tožilca, prav tako pa domneva neplačevitosti ne more veljati zgolj zaradi predvidevanja, da bo storilec pobegnil v tujino in ga v Sloveniji ne bo mogoče preganjati. Navedeni prvi razlog temelji na prvi alinei prvega odstavka 7. člena ZOZKD in je po presoji sodišča že zadosten razlog za odklonitev odškodninskega zahtevka tožniku.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov postopka - odpust obveznosti - prehod terjatve na državo
Stranka, ki ji je sodišče s pravnomočnim sklepom naložilo plačilo stroškov izplačane BPP, pri organu pristojnem za brezplačno pravno pomoč ne more zaprositi za oprostitev plačila s pravnomočnim sklepom odmerjenih stroškov oziroma obročno plačilo že odmerjenih stroškov. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji z dne 11. 11. 2014 in je bila zato njegova odločitev, pravilna in zakonita.
ZGO-1 člen 56, 56/1, 66, 66/1, 66/1-6. ZŽNPO člen 35.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - poseg v lastninsko pravico
Če je investitorjeva pravica graditi na tožnikovih nepremičninah izkazana na podlagi drugih listin iz 35. člena ZŽNPO, bi moral upravni organ vsaj za tista zemljišča, za katera je bila investitorjeva pravica graditi sporna, pojasniti, na podlagi katere listine je za posamezno parcelno številko izkazana investitorjeva pravica graditi. Ker to iz obrazložitve ni razvidno, tudi ni mogoče preizkus pravilne uporabe 35. člena ZŽNPO.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - površina zemljišča načrtovane gradnje
Če bo sodna odločba, izdana v nepravdnem postopku, res posegla v dejstva, pravno pomembna za izdajo gradbenega dovoljenja, bo to lahko razlog za uporabo katerega od izrednih pravnih sredstev, predvidenih v ZUP. Do tedaj pa velja, da je zemljišče načrtovane gradnje tako, kot izhaja iz javnih evidenc ter je prikazano v elaboratu geodetskega načrta obstoječega stanja (z možnimi odstopanji), prav tako lega tožnikove stavbe na njem.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odstranitev objekta - pogoji za odstranitev objekta
Prvostopenjski upravni organ sicer v izpodbijani odločbi, ki jo je izdal v ponovljenem postopku, navaja razloge za zavrnitev gradbenega dovoljenja za odstranitev gospodarskega objekta, vendar so ti razlogi po presoji sodišča napačni, ker ne upoštevajo, da ne gre za gradnjo, temveč za odstranitev objekta.
gradbeno dovoljenje - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - jezik v postopku - vsebina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
Stranka mora svojo voljo glede uporabe jezika izraziti, in sicer bodisi konkludentno (z vložitvijo zahteve v tem jeziku), bodisi izrecno (na podlagi zahteve za vodenje postopka v njenem jeziku).
Investitor je dolžan predložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki se nanaša na njegovo gradnjo. Če organ meni, da bi moralo iz PGD izhajati, da obravnavana gradnja ne onemogoča dozidave v drugem nadstropju (nad tožničino teraso) obstoječega objekta (višinski gabarit P+2) in pešpoti pod teraso, lahko zahteva kvečjemu dopolnitev tega PGD, ne pa projekta za gradnjo, na katero se zahteva za gradbeno dovoljenje ne nanaša.
ZZRZI člen 62, 62/1, 62/3. Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov člen 3, 3/1, 3/3.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca - exceptio illegalis
Delodajalci so glede na dejavnost, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna. V spornem primeru je v zadevi pomembna zakonitost izpodbijanega odločbe, ki temelji na tretjem odstavku 62. člena ZZRZI, katere zakonitost je potrdilo tudi Ustavno sodišče. Določitev kvote zaposlenih invalidov od celotnega števila zaposlenih, ki v spornem primeru po Uredbi o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov znaša 6%, pa je stvar primernosti takšne ureditve, česar pa sodišče v upravnem sporu ne presoja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Okoliščine, na katere se sklicujeta tožnika - postopek legalizacije in pomen obravnavanih objektov za njuno gospodarsko dejavnost - po zakonu ne morejo vplivati na odločitev v konkretni zadevi. Za opredelitev gradnje kot nelegalne je namreč pravno pomembno izključno to, da gre za gradnjo, za kakršno je predpisano gradbeno dovoljenje, in da to dovoljenje ni bilo pridobljeno.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - delna ugoditev prošnji - pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet - verjetni izgled za uspeh
Tožnikovi prošnji je bilo ugodeno le delno, BPP mu je bila dodeljena za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet. Tožnik pa ima možnost, da v kolikor bo to izhajalo iz pisnega pravnega mnenja odvetnika, pri organu za BPP vloži novo prošnjo za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem prve stopnje. Odobritev BPP se namreč lahko veže samo na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - vezanost organa na inšpekcijsko odločbo
V postopku za odmero nadomestila - enako pa tudi v upravnem sporu v zvezi s tem postopkom - ni mogoče izpodbijati okoliščin, ki izhajajo iz inšpekcijske odločbe, torej vrste nelegalne gradnje, njenega obsega in investitorja oziroma inšpekcijskega zavezanca.