Da lahko davčni zavezanec izkoristi ugodnost davčne oprostitve, morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Samo izpolnitev z zakonom določenih pogojev ima za posledico, da se določena prodaja ne šteje za prodajo končnemu potrošniku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz smotrnosti - priča je delavec sodišča
Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Prav tako ne zatrjevano dejstvo, da sta priča in tožena stranka v sporu. Ker ne stranka ne sodišče ne navajata nobenega drugega tehtnega razloga, ki bi bil lahko podlaga za delegacijo, vrhovno sodišče predlogu ni ugodilo.
posebne določbe o izvršbi na osebni dohodek - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih obrokov - izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo - prednostni vrstni red poplačila - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja
Ni mogoče pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da manjkajo v izpodbijanih sklepih razlogi o odločilnih dejstvih, če sodišči pri uporabi določbe 124.čl. ZIP nista posebej obrazložili odgovornosti dolžnikovega dolžnika po 1.odst. 154.čl. in 158.čl. ZOR. Revizijsko sodišče zato ocenjuje, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno šteli kot prednostno upničino izvršljivo terjatev, ki vsebuje za določeno obdobje razliko med upničino invalidsko pokojnino in osebnimi prejemki (če bi še delala) oziroma med invalidsko in starostno pokojnino, ker je zaradi posledic poškodbe prišlo do upničine invalidske upokojitve (izguba delovne zmožnosti).
premoženje, ki je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblast - upravičenec do denacionalizacije - obvezna oddaja
Pri odločanju o vrnitvi podržavljenega premoženja po 5.čl. ZDen je bilo treba presoditi, če je bila sklenjena pogodba odraz prave volje pogodbene stranke - konkretno predlagateljice kot darovalke. Pri tem je treba ugotoviti in skrbno pretehtati vse objektivne in subjektivne okoliščine, ki so privedle do odločitve za sklenitev pogodbe. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je predlagateljica sklenila pogodbo o brezplačni izročitvi premoženja SLP, zastopanemu po M., v okoliščinah, ko ni mogla izpolnjevati obvezne oddaje, zaradi česar so ji bile posredovane grožnje s strani takratnih predstavnikov oblasti, da ji bo sicer izrečena zaporna kazen in zaplemba premoženja. Ko je hotela dati zemljišča v brezplačen najem M., načelnik za kmetijstvo Okraja M. na to ni pristal, ampak je zahteval brezpogojno izročitev zemljišča v last. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti stališču sodišč prve in druge stopnje, da v takih okoliščinah sklenjena pogodba o brezplačni izročitvi nepremičnega premoženja ni bila odraz prave volje darovalke.
Kot izhaja iz mnenja izvedenca, je zaradi vbodnih ran z nožem pri tožniku podana določena občutljivost v predelu brazgotin, ki segajo v mišičje ob hrbteničnem stolpu. Težave se javljajo občasno pri težkem fizičnem delu, povezanem z dvigovanjem in prenašanjem bremen, lahko pa tudi pri dolgih vožnjah. Če se upošteva, da je bil tožnik ob poškodbi star 28 let, in da opravlja delo na posestvu, revizijsko sodišče ocenjuje, da prisojena odškodnina ustreza kriterijem, ki jih za pravično odškodnino določa 200.čl. ZOR in je tudi v okviru, v katerem prisoja sodna praksa odškodnino v podobnih primerih.
Širjenje tožbenih razlogov z dopolnitvami tožbe, vloženimi po preteku roka iz 1. odst. 24. člena ZUS, ni dovoljeno. Takšno dopolnitev tožbe sodišče zavrže.
Neizpodbijano članstvo v organizaciji Kulturbund, torej organizaciji Nemcev, živečih izven matične države, je podlaga za ugotovitev, da gre za osebo nemške narodnosti.
Carinski organ ni kršil določbe 2. odst. 17. čl. CZ s tem, ko je na zahtevo stranke, da je pripravljena plačati carino za začasno odvzeto vozilo zaradi utemeljenega suma, da gre za carinsko blago, nad katerim ni bil opravljen carinski postopek, stranki z odločbo naložil plačilo te carine, saj je namen te določbe v tem, da je za tako vozilo, preden se izroči drugi osebi (državnemu organu ali pa tudi osebi, kateri je bilo vozilo začasno odvzeto), plačana carina.
Zgolj sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom, brez vsebinske spremembe tožbenega zahtevka, nima vpliva na pravico do revizije. To si tožeča stranka zagotovi samo z navedbo zadostne vrednosti spornega predmeta v tožbi ali v spremembi tožbe, če je sprememba taka, da se z njo glede spremenjenega ali novega zahtevka začne pravdni postopek.
Predmet pogodb tožeče stranke s toženkama je bil na strani tožeče stranke organizirati izobraževanje v obliki tečaja, na strani toženk pa obiskovati tečaj in pri tem delno kriti stroške. Dogovorjena je bila tudi konkurenčna prepoved. Našteti so bili predmeti pogodbe.
Dogovorjena pogodbena kazen za primer kršitve omenjene prepovedi je bil le način utrditve pogodbene discipline toženk, kar zadeva konkurenčno prepoved. Izhodišče toženk, da je šlo za oderuško pogodbo je potemtakem zmotno. Ne trdita, denimo, da je bila dveletna konkurenčna prepoved predolga ali preostra, marveč le, da je bila pogodbena kazen previsoka. O oderuškosti pogodbe potemtakem iz razlogov, ki jih navajata toženki, sploh ni mogoče govoriti, ker ne gre za izpolnitveni predmet pogodbe, saj obveznost plačila pogodbene kazni ni bila ekvivalent pogodbene obveznosti tožeče stranke.
Potem, ko je med upravnim sporom zaradi molka tožena stranka v okviru svoje pristojnosti odločila o tožnikovi pritožbi, je odpadel razlog o sodnem varstvu pravic, saj je bilo tožnikovi zahtevi, da tožena stranka odloči o pritožbi, zadoščeno.
stroški za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč
Pri odmeri sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča ni zakonske podlage za upoštevanje investitorjevih vlaganj v komunalne in druge objekte sekundarnega omrežja.
ZTVCP 1988 člen 23, 23-10, 100, 100/1, 108, 108/1.ZOR člen 177, 177/3, 192, 205, 200, 203.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - oprostitev odgovornosti - prečkanje ceste na prehodu za pešce -povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina -telesne bolečine
Res sicer določa ZTVCP, da se mora pešec na zaznamovanem prehodu za pešce, na katerem je promet pešcev urejen s svetlobnimi prometnimi znaki za pešce, ravnati po teh znakih (prvi odstavek 108. člena).
Toda ta zakonska določba ne pomeni, da se mora pešec, ko se zelena luč spremeni v rdečo, ustaviti na prehodu za pešce ali se vrniti, marveč sme nadaljevati pot in tako prehoditi cesto do konca. Če bi bil na obravnavanem prehodu za pešce otok zanje, bi se seveda morala tožnica ustaviti na njem, če bi se ji med prečkanjem do njega ali na njem prižgala rdeča luč. Toda takšnega otoka nižji sodišči nista ugotovili. Pri otoku za pešce gre namreč za dvignjeno ali kako drugače zaznamovano površino na vozišču, ki je namenjena za začasen postanek za pešce, ki prečkajo vozišče (23. točka 10. člena ZTVCP). Šlo je le za zaznamovan prehod za pešce z označbami na vozišču in z enim semaforjem za pešce. Ker torej otoka ni bilo, je tožnica smela nadaljevati prečkanje, čeprav se je spremenila luč, in je pri tem ni smel nihče ovirati, torej tudi ne vozila, katerim se je ta čas prižgala luč za nadaljevanje vožnje. Zakon je namreč jasen: če je promet na zaznamovanem prehodu za pešce urejen s svetlobnimi prometnimi znaki, ne sme voznik, ki mu na takšnem prehodu dani znak dovoljuje prehod, ovirati pešcev, ki so že stopili nanj (prvi odstavek 100. člena ZTVCP in ne 105. člena). Iz te zakonske določbe izhaja dvoje: da mora v takšnih primerih voznik počakati, preden zapelje čez prehod za pešce, da ga le-ti izpraznijo, in da sme pešec nadaljevati s prečkanjem vozišča kljub rdeči luči zanj, če je pred tem že stopil na prehod.
Plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ni vezano izključno na lastništvo stavbnega zemljišča, ampak ga plačuje neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe (62. čl. ZSZ).
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - sklenitev najemne pogodbe z dosedanjim imetnikom stanovanjske pravice - sprememba statusa uporabnika stanovanja v status imetnika stanovanjske pravice
Ni odločilnega pomena, da tožnica ni izposlovala formalnega priznanja stanovanjske pravice, saj je glede na to, da je izpolnjevala vse pogoje za uporabnico stanovanja in ker stanodajalec v roku iz 18. čl. ZSR ni zahteval njene izselitve, s tem pridobila upravičenja, ki gredo imetniku stanovanjske pravice, vključno pravico, da uveljavlja odkup stanovanja po določbah SZ o privatizaciji.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neznosno skupno življenje
Tožnik, ki je izročevalčev dedič, ne more uveljavljati neznostnosti skupnega življenja kot razlog za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Izpodbijanje pogodbe iz tega razloga je osebna pravica pogodbenih strank, ki ne preide na dediča.