Določba 3. člena odloka ne more in ne sme vplivati na zagotavljanje ravni varstva pravic uživalcev vojaških pokojnin na način, kot to zaključujeta nižji sodišči. Obseg in pogoje, pod katerimi je prevzela Republika Slovenija izplačevanje pokojnin, je določil že ustavni zakon, ki je kot okvir prevzetih obveznosti določil predpise SFRJ, ki so veljali do uveljavitve ustavnega zakona (25.6.1991). Zato odlok izvršnega sveta tega nivoja ne more zniževati, kar bi pomenilo neizplačevanje dajatve iz pokojninskega zavarovanja, ki je revidentu že bila priznana v skladu z določbami bivšega ZPIZVZ. Res je sicer, da odlok v 3. členu določa, da se upravičencem izplačuje akontacija pokojnin od 1.11.1991 dalje v znesku, ki jim je pripadal za september 1991, vendar je ta določba pomembna samo zaradi prevedbe priznane pravice iz starih jugoslovanskih dinarjev v tolarje pred nastankom kurznih razlik in seveda enotnega izplačevanja akontacij vsem upravičencem, ne glede na to, kdaj jim je bila pravica iz vojaškega zavarovanja priznana. Vsako drugačno tolmačenje bi lahko pomenilo, da odlok posega v priznavanje pravic, za kar pa ni podlage niti v določbah ustavnega zakona, na podlagi katerega je bil odlok sprejet, niti na podlagi ustavnih določil.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZTPDR člen 80. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Revizijsko sodišče je revizijo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo, saj je bilo ugotovljeno, da je bil sklep tožnikoma vročen, da sta podpisala zahtevo za priznanje denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, v kateri je bilo navedeno, kdaj jima je prenehalo delovno razmerje, zato okoliščina, da toženec ni mogel vročitve sklepa dokazati z vročilnico, ni pomembna, ker je bila vročitev ugotovljena z drugimi dokazi.
S tem, da je bila prvostopna sodba vročena tudi stranki, in ne samo pooblaščencu, ni storjena nobena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi v takem primeru rok za pritožbo teče od vročitve sodbe pooblaščencu, in ne stranki, čeprav je bila sodba stranki vročena pozneje.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Tožnik je odpotoval na teritorij države, ki je bila v vojni in bi moral računati z možnostjo, da se na delo ne bo mogel vrniti pravočasno. Zato je treba šteti, da je izostal z dela neopravičeno.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost
Odločba disciplinske komisije ni nična, če se sklicuje na splošni akt, ki več ne velja, ker je nadomeščen z novim, če so tudi v novem aktu, pa vsebine enake določbe kot tiste, na katere se DK sklicuje iz neveljavnega akta.
izredna pravna sredstva - obnova postopka po ZDSS - dovolitev obnove
Po 72. členu ZDSS se obnova dovoli, če je izkazano, da je bilo z odločbo pristojnega sodišča odločeno, ali potrjena odločitev pristojnega organa, ki se nanaša na sklenitev ali prenehanje delovnega razmerja ali na razporeditev na drugo delovno mesto. Samo zatrjevanje tega razloga ne zadostuje za dovolitev obnove.
Dejstva, da se tožniku ni nakazovala pokojnina preko zavoda, ni mogoče šteti kot poseben pogoj za priznanje pravice do dodatka, saj pomeni izplačevanje pokojnine upravičencem (ne zavodu) le kriterij za ugotovitev in odmero njegove višine.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - varstvo pravic delavcev - zmotna uporaba materialnega prava
Če je tožnik utemeljeno pričakoval, da mu bo poslan sklep in se zato ni pritožil, je bil izigran, saj je zato zamudil rok za sodno varstvo.
imetnik pravice do uporabe - pravica do vselitve in proste razpolage s stanovanjem - višina najemnine - pasivna legitimacija
Za stanovanja, ki jih zasedajo imetniki pravice do uporabe velja profitna najemnina od uskladitve stanovanjske pogodbe z določili SZ oziroma od poteka šestmesečnega roka za takšno uskladitev (1. odstavek 156. člena SZ), oziroma od poteka enoletnega roka, v katerem je treba realizirati pravico do vselitve in proste razpolage s stanovanjem ali pravico do dodelitve drugega primernega stanovanja (2. odstavek 155. člena SZ). Pri tem pa je zakonodajalec položaj imetnikov pravice do uporabe olajšal tako, da je zavezanca iz 2. odstavka 155. člena SZ obvezal, da krije razliko med v najemni pogodbi določeno profitno najemnino in najemnino, ki se oblikuje skladno z metodologijo, predpisano za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih.
Lastnikovi pravici stoji nasproti pravica imetnika pravice do uporabe (zrcalna pravica), da mu tisti, ki mu je to pravico dodelil (2. odstavek 155. člena SZ) oziroma občina, na območju katere je stanovanje ali stanovanjska hiša (2. odstavek 156. člena SZ - s tem odstavkom je zakonodajalec dopolnil 155. člen SZ), priskrbi oziroma zagotovi drugo primerno stanovanje. Poudariti je treba, da pravici obeh ne izhajata le iz primerov t.i. administrativnih dodelitev stanovanj, ki so se začele leta 1945 z Uredbo o stanovanjih in poslovnih prostorih (Uradni list Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in Narodne vlade Slovenije, št. 8/45) in končale leta 1959 z Zakonom o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16/59), temveč iz vseh tistih razmerij med lastniki zasebnih stanovanj in imetniki pravice do uporabe, ki so bila ustvarjena v nasprotju z lastnikovo voljo. To pa so tudi primeri, ko je lastnik praznega stanovanja moral oddati stanovanje s pogodbo, ker bi mu ga sicer oddal stanovanjski organ, primeri zamenjav stanovanj, katerim se lastnik ni mogel upreti, primeri "dedovanja" pravice do uporabe ter primeri trajne uporabe stanovanj v zasebni lasti iz časa pred letom 1945 na podlagi vsakokrat veljavnih stanovanjskih predpisov.
Lastnik mora, če naj doseže pravico proste razpolage s stanovanjem, s tožbo zajeti tudi zavezanca za zagotovitev drugega primernega stanovanja.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - izplačilo ob izselitvi - odpravnina - preselitev v drugo najemno stanovanje - stanovanje iz sedanjega družbenega stanovanjskega sklada
Stanovanjski zakon določa v prvem odstavku 126. člena, da mora lastnik iz 111., 112. (sem sodi tožena stranka), prvega odstavka 113. in 114. člena tega zakona izplačati 30 % vrednosti stanovanja prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice, ki ga izprazni v dveh letih po uveljavitvi zakona. Ta zakonska določba ureja le razmerje med (novim) lastnikom stanovanja in prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, ki je bil to ob uveljavitvi zakona. To pomeni, da gre le-temu izplačilo, če v zakonskem roku izprazni stanovanje, ne oziraje se na to kako to stori. Ni pomembno, ali svoje stanovanjsko vprašanje reši tako, da si kupi drugo, da si kupi ali zgradi drugo hišo, se preseli h komu drugemu, izseli iz države ali najame drugo najemno stanovanje drugega lastnika, za profitno ali neprofitno najemnino, za določen ali nedoločen čas, za večje ali manjše stanovanje ipd. Zadošča torej golo dejstvo, da stanovanje izprazni.
zavarovalna vsota (limit) - valorizacija - dan uveljavitve odloka
Ko je pritožbeno sodišče sklenilo vzeti kot izhodišče za valorizacijo zavarovalne vsote na podlagi naraščanja drobnoprodajnih cen trenutek uveljavitve odloka o zavarovalni vsoti, ki je veljal v času škodnega dogodka, je to upravičeno storilo.
Zoper sklep o začasni odredbi je možno vložiti ugovor tudi zaradi krajevne nepristojnosti sodišča. O ugovoru odloča sodišče, ki je sklep izdalo. Pri tem izreče, da ni krajevno pristojno za izdajo sklepa, sklep in vsa opravljena dejanja razveljavi in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču.
Odpoklic kredita je poslovni dogodek, ki ga je treba izkazati z verodostojno knjigovodsko listino. Z opredelitvijo kreditov kot kratkoročnih njihova zapadlost ni določena.
razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - predpostavke za razvezo - okoliščine, pomemebne za odločbo sodišča - odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine
Izrednost in predvidljivost porasta inflacije kot razloga za uveljavljanje razveze pogodbe po 133. členu ZOR je treba ugotavljati na podlagi podatkov o inflaciji ob sklenitvi pogodbe in podatkov o stopnji porasta inflacije kasneje.
privatizacija stanovanj - upravičenci za odkup - gradnja hiše
Vsebina in smisel 2. odstavka 148. člena SZ je v izpostavitvi primera, ko lastnik stanovanja lahko odkloni sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas, kar je sicer praviloma njegova obveznost (2. odstavek 147. člena SZ), ne pa v določitvi dodatnega razloga, zaradi katerega privatizacija ne bi prišla v poštev.
pridobitev dediščine in odpoved dediščini - vsebina odpovedi dediščini
Gre za izjavo o sprejemu dednega deleža v zapuščinskem postopku po pok. možu F. Z. in o odstopu dednega deleža sodediču (tožencu). Kot je pravilno poudarilo sodišče druge stopnje, gre pri izjavi o sprejemu dediščine za enostransko izjavo volje. Odstop dednega deleža pa pomeni dvostranski pravni posel. Za veljavnost izjave A. Z. z dne 29.9.1984 je bila torej potrebna poslovna sposobnost, kakršna se zahteva za sklepanje pravnih poslov.
Nezgodno zavarovanje nima odškodninske narave, zato se tudi znesek zavarovalnine ne ravna po nastali škodi (ne predstavlja povrnitve škode), ampak se ravna po zavarovalnini, ki je določena v pogodbi oziroma v ZTSPOZ. Če pa oškodovanec utrpi škodo, ki je večja od zneska, ki mu je bil izplačan iz obveznega zavarovanja potnikov proti posledicam nezgode, lahko v presežku uveljavlja zoper odgovornega prevoznika odškodninski zahtevek (3. odstavek 49. člena ZTSPOZ). Iz navedenega izhaja, da pridobi potnik v primeru nezgode dve pravici:
- pravico do zavarovalnine iz nezgodnega zavarovanja, ki je omejena z zneskom zavarovalne vsote, določene v pogodbi, in
- pravico do odškodnine, ki jo lahko uveljavlja od prevoznika iz naslova odškodninske obveznosti.
Gre torej za dva pravna naslova, ki se obravnavata vsak zase.
Samo v primerih zavarovanja odgovornosti (lastnika motornega vozila) je sodna praksa dopuščala izjemo od načela denarnega nominalizma (394. člen ZOR) z valorizacijo zavarovalne vsote in sicer z namenom, da bi bile že z zavarovanjem pokrite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob škodnem dogodku (razen izjemnih), oškodovanec pa s tem rešen nevarnosti, da svojega odškodninskega zahtevka ne bi mogel realizirati zaradi plačilne nezmožnosti odgovorne (največkrat fizične) osebe. Pri nezgodnem zavarovanju potnikov v javnem prevozu navedeni razlogi ne pridejo v poštev, zato velja valorizacija zavarovalne vsote le v primeru, če jo določajo zavarovalni pogoji.
določitev imetnika pravice uporabe stanovanja ob razvezi zakonske zveze - sestava senata - trajni mandat
Določba 158. člena stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91 in 21/94) ne dopušča v reviziji ponujene razlage, po kateri naj bi v nepravdnem postopku za določitev imetnika pravice uporabe stanovanja (17. člen zakona o stanovanjskih razmerjih - ZSR - Ur. list SRS, št. 35/82), ker ne gre za "spor", ne veljalo pravilo o nadaljevanju postopka po prejšnjih predpisih, če se je ta spor začel še pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona. Sodna praksa ni sprejela razlikovanja, ponujenega v reviziji. Pravno nevzdržno bi bilo stališče, po katerem naj bi v stanovanjski pravdi, začeti pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona, bili uporabljivi prejšnji stanovanjski predpisi, v nepravdnem postopku pa ne, čeprav gre v obeh primerih za presojo dejstev, ki se opirajo na prejšnja stanovanjska razmerja - in sicer ne glede na procesni naziv ustrezne sodne odločbe.