CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3004396
ZDR člen 88, 98, 101. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje ali manjše število delavcev - rok za odpoved - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje v razlogih sodbe
Sodišče druge stopnje bo moralo ob ponovni presoji upoštevati, da gre pri odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov za obsežnejši postopek določitve presežnih delavcev, v katerem so predvideni tudi posebni roki za odpoved (98. in 101. člen ZDR).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neizpolnjevanje delovnih nalog
Opuščanje, zlasti pa izrecno odklanjanje osnovnih delovnih obveznosti, ki izhajajo iz opisa delovnega mesta, za katero je delodajalec z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi, je tožena stranka utemeljeno opredelila za hujše kršenje pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Ob nizu odklonitev in opustitev v kratkem roku desetih dni ni utemeljen zaključek sodišča druge stopnje, da kršitve niso takšne narave, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - prestajanje zaporne kazni - tožnik zapornik
Ob dejstvu, da se tožnik nahaja na prestajanju kazni zapora v ZPKZ Dob pri Mirni, je očitno, da se bo v zadevi najlaže opravil postopek pri lokalno pristojnem in tudi sicer najbližjem oddelku Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, to je pri zunanjem oddelku tega sodišča v Novem mestu.
razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - opredelitev strank do pogodbenega določila
Ker je sodišče druge stopnje vztrajalo, da predstavlja možno pravno podlago tožbenega zahtevka tudi drugi odstavek IX. točke pogodbe o zaposlitvi, o kateri se stranki v dosedanjem postopku še nista določno izjavili in dokazi glede pomena te pogodbene določbe še niso bili izvedeni, sodišče ni kršilo določb 30. člena ZDSS-1 in 351. člena ZPP, ko je zaradi izvedbe dokazov v zvezi s tem zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - rok za odpoved - preverjanje možnosti zaposlitve
Na podlagi 3. odstavka 88. člena ZDR je obveznost delodajalca le ponudba ustrezne zaposlitve za nedoločen čas. Če takega dela nima, delavcu ni dolžan zagotavljati drugega dela.
V 3. odstavku 88. člena ZDR je določena obveznost delodajalca, da mora v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo. Dolžnost delodajalca se presoja glede zmožnosti posameznega delodajalca, glede na vrsto in trajanje izobraževanja ter s tem povezanih stroškov.
Odpovedni razlog je nastal šele z datumom izdaje sklepa direktorja, s katerim je bilo ukinjeno delovno mesto administratorja. Šele takrat je namreč prenehala potreba po delu, ki ga je opravljala tožnica, saj je bilo šele s tem sklepom konkretizirano, katero delovno mesto se bo dejansko ukinilo. Iz smernic vodstva skupine izhaja le, da je potrebno zmanjšati delovno silo, iz česar ni jasno, na katerem področju delovanja tožene stranke se bo število delavcev zmanjšalo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vezanost na odpovedni razlog - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Sodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer v okviru opisanega razloga za odpoved.
ZDR-A je v četrtem odstavku 6.a člena posebej uzakonil prepoved trpinčenja na delovnem mestu. To pomeni, da v spornem obdobju (leti 2004 in 2005) še ni bilo uzakonjene te prepovedi, kar pa ne pomeni, da delavec ne bi mogel zahtevati odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru npr. žaljivega ravnanja na delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava. Vendar je v tem primeru potrebno, da je tako postavljen tudi tožbeni zahtevek, kar pa v obravnavanem primeru ni bil.
Odškodnina po 118. členu ZDR pomeni nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu.
Ukinitev delovnega mesta še ne pomeni tudi, da je delavcu pogodba o zaposlitvi (prej razporeditev) za to delovno mesto tudi že prenehala. Ukinitev delovnega mesta je bila in je povsem poslovna odločitev, ki je v izključni pristojnosti delodajalca. Za delavca ima določene posledice, ki pa jih mora izpeljati v skladu z zakonom. Do 1. 1. 2003 je moral delavca z dokončnim sklepom razporediti na drugo ustrezno delovno mesto ali ga določiti kot presežnega delavca; po 1. 1. 2003 pa mu je lahko ponudil sklenitev druge pogodbe o zaposlitvi (47. člen ZDR) ali mu pogodbo odpovedal iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe. Do takrat, ko je delodajalec na zakonit način uredil delovno pravni status delavca zaradi svoje poslovne odločitve o ukinitvi delovnega mesta, pa je za delavca prejkoslej veljala sklenjena pogodba o zaposlitvi.
vdovska pokojnina - zavarovanci po ZPIZVZ - sorazmerni del vdovske pokojnine
Pravica do izplačila dela vdovske pokojnine po 123. členu ZPIZ-1 je vezana na predhodno priznanje pravice do vdovske pokojnine. Ta je bila tožnici priznana (in odmerjena) s pravnomočno odločbo tožene stranke.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - različna dejanska in pravna podlaga - zavrženje revizije
Tožnik uveljavlja v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki imajo različno dejansko in pravno podlago (plača, plačilo jubilejne nagrade in plačilo dnevnic), zato se za presojo dovoljenosti revizije upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).
nezakonito prenehanje delovnega razmerja - vračilo denarnega nadomestila prejetega za čas brezposelnosti - neupravičena pridobitev
V primeru, ko delavec zaradi naknadno pravnomočno ugotovljene nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja od delodajalca prejme nadomestilo plače za nazaj, Zavod vrnitev zneskov, ki jih je zaradi brezposelnosti izplačal delavcu, skladno z določbo drugega odstavka 54. člena ZZZPB zahteva od delodajalca, ne od delavca. Ob pravilni uporabi zakonske ureditve tako delavec prejemke, ki jih je dobil od Zavoda, obdrži, razliko do polnega nadomestila plače pa dobi od delodajalca. Delavec tako dobi povrnjeno celotno nadomestilo plače za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, Zavod dobi od delodajalca vrnjena sredstva, ki jih je neutemeljeno plačal delavcu, delodajalec pa plača tisto, kar je dolžan.
Navedbe tožeče stranke, da je bila tožena stranka na njen račun neupravičeno obogatena, so neutemeljene. Tožeča stranka je kljub temu, da je oziroma bi morala vedeti za določbo drugega odstavka 54. člena ZZZPB (ignorantia iuris nocet) in da toženi stranki dolguje le razliko do polnega nadomestila plače (torej z upoštevanjem prejemkov, ki jih je le-ta prejela v spornem obdobju, vključno s prejemki, ki jih prejela od Zavoda), nase prevzela večje obveznosti.
revizija - dovoljenost revizije - spor v zvezi z matično evidenco - zavrženje revizije
V predmetni zadevi gre za spor v zvezi z matično evidenco. Ker ne gre niti za premoženjski socialni spor niti za spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja ali socialnega varstva, bi bila glede na določbe 31. člena ZDSS-1 v predmetni zadevi revizija dovoljena le, če bi jo dopustilo sodišče.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za odpoved - seznanitev z razlogom za odpoved - dejanska ugotovitev - vsebina odpovedi - odpovedni rok
Kdaj se delodajalec seznani z razlogom za redno odpoved je dejanska ugotovitev, ki ne more biti predmet revizijske presoje.
Minimalna dolžina odpovednega roka je določena v 92. členu ZDR, vendar je lahko s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo dogovorjen daljši rok.
Tako trajanje odpovednega roka kot višina odpravnine nista obvezni sestavini odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
starostna pokojnina - voznik - delo preko polnega delovnega časa - poseben delovni pogoj
Sodišče druge stopnje je štelo, da ureditev dela preko polnega delovnega časa kot poseben pogoj v splošnih aktih tožnikovega delodajalca predstavlja ureditev v nasprotju z zakonskimi predpisi. Ta zaključek ni utemeljen, saj Pravilnik o delovnih razmerjih tožnikovega delodajalca (iz katerega sicer ne izhaja točno, ali gre sploh za pravilnik tožnikovega delodajalca in kdaj točno je začel veljati) v 66. členu dejansko le povzema ureditev dela preko polnega delovnega časa v 78. členu takrat veljavnega ZDR/77, v prvi in drugi alineji 67. člena pa povzema ureditev v prvi in drugi alineji 79. člena ZDR/77.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - akt o sistemizaciji delovnih mest - zahtevana strokovna izobrazba - ponudba nove pogodbe - neustrezna zaposlitev - obseg sodnega varstva
Ker sta tako akt o sistemizaciji, ki je veljal pri predhodniku tožene stranke, kot tudi sprememba akta o sistemizaciji tožene stranke za zasedbo delovnega mesta vzdrževalec I zahtevala enako, t. j. V. stopnjo izobrazbe, se za opravljanje dela vzdrževalec I pogoj zahtevane izobrazbe s sprejemom sprememb akta o sistemizaciji ni spremenil, zato zgolj iz tega razloga tudi ni moglo priti do nastopa primera iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Sodišče bi lahko odločilo o utemeljenosti poslovnega razloga šele potem, ko bi glede vseh pogojev za opravljanje dela vzdrževalec I po odpovedani pogodbi, in ne le glede pogoja zahtevane stopnje izobrazbe, ugotovilo, ali so bili ti s sprejemom akta o sistemizaciji spremenjeni in ali ta sprememba ustreza dejanskemu stanu iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR.
Pri presoji obsega sodnega varstva delavca, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, je potrebno izhajati iz tega, da je sklenil z delodajalcem novo pogodbo o zaposlitvi in da ohranja zaposlitev pri delodajalcu. Sodno varstvo, ki ga delavec, ki je sprejel neustrezno zaposlitev, potrebuje za vzpostavitev delovnega razmerja z vsemi pravicami po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, je enako kot v primeru delavca, ki je sklenil pogodbo za ustrezno zaposlitev: izpodbiti mora veljavnost sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi (za neustrezno delo), uveljavljati in dokazati neutemeljenost odpovednega razloga, ter zahtevati vzpostavitev delovnopravnega statusa po odpovedani pogodbi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odsotnost z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo - prenehanje delovnega razmerja - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - krajši delovni čas
Po tretjem odstavku 116. člena ZDR preneha delovno razmerje z dnem, ko je ugotovljena delavčeva zdravstvena zmožnost za delo – ne glede na to, ali za poln ali za krajši delovni čas.
ZDR člen 7, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 245. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994) člen 6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - uporaba kolektivne pogodbe - poskusno delo - trajanje poskusnega dela
Uspešno opravljeno poskusno delo, če je dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, je pogoj za nadaljevanje delovnega razmerja in ker je delavec v času trajanja v negotovem položaju, je potrebno šteti določbe KP dejavnosti o trajanju poskusnega dela na posameznih delovnih mestih za del minimalnih standardov, ki morajo biti upoštevani tudi v pogodbi o zaposlitvi. Ker po določbi KP dejavnosti poskusno delo za V. skupino zahtevnosti ne sme biti daljše od dveh mesecev, je pogodbeno določilo o trimesečnem poskusnem delu v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih pogodbenih strank.
ZDR člen 116, 116/1. ZZRZI člen 37, 40, 40/1. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezno delovno mesto - invalid III. kategorije invalidnosti
Glede na to, da je tožnik invalid III. kategorije s spremenjeno delovno zmožnostjo, je bila tožena stranka ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi med drugim dolžna upoštevati tudi tožnikovo preostalo delovno zmožnost oziroma omejitve, priznane z odločbo ZPIZ.
Dokazno breme, da je bilo delovno mesto izdelovalec žičnih jeder za tožnika ustrezno, je bilo na toženi stranki. Ta zgolj s sklicevanjem na navedbo v ponujeni pogodbi o zaposlitvi - „delo v skladu z odločbo IK 3.032.029“ - ni dokazala, da je tožniku ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - dejansko vprašanje - zagovor
Iz določbe 2. odstavka 110. člena ZDR ne izhaja, da mora delodajalec podati izredno odpoved v (prekluzivnem) 15-dnevnem roku, ki teče od dneva zagovora ali celo odsotnosti delavca s takšnega zagovora, saj je zakonska opredelitev drugačna. Konkreten datum seznanitve z razlogi za odpoved je odvisen od okoliščin posameznega primera in lahko sovpada tudi z datumom zagovora.