Tožnik je bil z izplačilom zneskov dodatka k tuji pokojnini, do katere ni imel pravice, obogaten, toženec pa prikrajšan. Obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Zato je tožnik dolžan vrniti neopravičeno prejete zneske dodatka k pokojnini, ne glede na to, da je dodatek k pokojnini prejemal v dobri veri. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka k pokojnini v določeni višini in pravico do njenega izplačevanja ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas oz. ob vsakokratnem mesečnem izplačilu. Če zavarovanec pogojev za izplačevanje dodatka v določeni višini ne izpolnjuje ali se le-ti spremenijo, zakon izplačevanja določene dajatve ne dopušča več, oz. zavarovanec do dajatve v polni višini oz. v prvotno priznanem znesku ni upravičen. Tudi 4. člen ZZSV določa, da je upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu povrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ.
ZSDP člen 80, 91, 91/3. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo člen 6, 6/1, 6/2.
dodatek za nego otroka - bolezenska stanja - dolgotrajno hudo bolan otrok - seznam hudih bolezni
V Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo ni določen numerus clausus bolezenskih stanj, za katera se šteje, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo, temveč je pri ugotovitvi o tem, ali določen otrok potrebuje posebno nego in varstvo in so zaradi takšne nege in varstva povečani življenjski stroški družine, potrebno upoštevati vsak konkreten primer posebej, torej tudi primer, ki ni posebej naveden v Seznamu hudih bolezni.
Ključno za presojo v predmetnem sporu, v katerem se presoja, ali je tožnik upravičen do dodatka za nego otroka, je vprašanje, ali je otrok dolgotrajno hudo bolan v skladu s 6. členom Pravilnika, torej otrok, pri katerem je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oz. ali gre za otroka s takšno boleznijo, ki zahteva zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dalj kot šest mesecev. To pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo ugotovljeno.
Tožnik je poslal tožbo (s katero izpodbija dokončno odločbo toženca) pred iztekom 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta (prvi odstavek 72. člena ZDSS-1), vendar nepristojnemu organu (tožencu) in to kljub pravilnemu pravnemu pouku. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da je tožba, ki je na sodišče prispela po izteku roka, prepozna. Tožbo, vloženo po preteku 30-dnevnega roka, je treba na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP zavreči.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvina
Tožena stranka je tožniku (pogrebnemu delavcu) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitve pogodbenih in drugih obveznosti, ki imajo znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1 (1. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Očitala mu je, da je vzel prstan z roke pokojnice. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi prav tožnik vzel prstan z roke pokojnice, ki je ležala v hladilnici. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40/4, 40/4-1. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - kolektivna pogodba - starši delavca - dolžnost preživljanja - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski član
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
ZDR-1 člen 33, 39, 109, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2. Zakon o detektivski dejavnosti člen 26.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved konkurence - konkurenčna prepoved - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - detektivovo delovno področje - konkurenčna klavzula - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku (avtomehaniku) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je brez pisnega soglasja za svoj ali tuj račun opravljal dela, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Tožnik je opravil manjša avtomehanična popravila za določene ljudi. Za svoje delo ni prejel plačila, zato ne gre za pridobitno dejavnost v smislu del in poslov, kot določa ZDR-1 v 39. členu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Pritožbeno sodišče soglaša, da gre pri zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe in pri zahtevku (oblikovalnemu) za razveljavitev prodajne pogodbe za uveljavljanje dveh različnih oblik neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja (različen je tudi krog oseb, ki take zahtevke lahko uveljavljajo). A je vprašanje, o čem je bilo odločeno s pravnomočno zavrnjenim zahtevkom za ugotovitev, da je (sklenjena) pogodba neveljavna.
Sledeč razlogom Vrhovnega sodišča je tožnikov (podrejen) zahtevek „pogodba je neveljavna in se razveljavi“ potrebno interpretirati kot (enoten oziroma en) zahtevek, ki se glasi: „pogodba je izpodbojna in se razveljavi,“ oziroma kot zahtevek, ki se glasi: „pogodba se razveljavi.“ Toda ne le, da je tožba z zahtevkom za ugotovitev izpodbojnosti nedopustna (izpodbojnost ni pravica ali pravno razmerje); za tako ugotovitev tožnik (zaradi zahtevane razveljavitve) tudi nima (ni imel) pravnega interesa.
Odločitev o zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene pogodbe je pogojena z utemeljenostjo zahtevka za sklenitev pogodbe.
Obveznost sklenitve pogodbe se lahko v obravnavani zadevi nanaša zgolj na sklenitev zavezovalnega pravnega posla, na pa na sklenitev razpolagalnega, ki je bil sklenjen že s sprejemom objavljene ponudbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079419
OZ člen 131, 131/1, 239, 239/2. ZTFI člen 224. ZPP člen 8. SPZ člen 162.
pogodbena odškodninska odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – protipravnost – pogodba o opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji – prodaja zastavljenih vrednostnih papirjev
Tožnica ni dokazala, da je v novembru 2007 oddala toženi stranki naročilo za prodajo zastavljenih vrednostnih papirjev. Neutemeljen je zato njen očitek, da je toženka z neizvedbo naročila kršila pogodbo. Ker tožnica ni dokazala protipravnosti toženkinega ravnanja oziroma enega od elementov odškodninskega pravnega razmerja, ni njene odškodninske odgovornosti.
neupravičena pridobitev – uporaba nepremičnine – uporabnina – bivša zakonca – izključitev iz posesti in souporabe – (ne)prostovoljnost izselitve – nasilje
Tožnica bi bila po določbi 198. člena OZ presojani v povezavi s 190. členom OZ upravičena do uporabnine, če bi dokazala, da jo je toženec izključil iz soposesti in souporabe solastne (pravilno skupne) nepremičnine. Slednje je bilo sporno v postopku pred sodiščem prve stopnje in ostaja sporno tudi v pritožbi.
Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem sodbe, da sodna praksa (psihično) nasilje razlaga zelo restriktivno in razlog prenehanja uporabe nepremičnine ne smejo biti le slabi odnosi med solastnikoma, temveč mora biti nevzdržnost take stopnje, da druge rešitve ni, vendar je tožnica tovrstno dalj časa trajajoče psihično maltretiranje toženca tudi zatrjevala (in o njem izpovedovala).
Tožeča stranka dokazuje z izpodbijanim pravnim dejanjem povzročeno dolžnikovo neplačevitost. Gre za negativno dejstvo, ki ga potrjuje že to, da velika terjatev, ki je bila večkrat reprogramirana, kljub zapadlosti ni poravnana. Procesno dokazno breme zagotovljenosti sredstev za poplačilo terjatve zato prehaja na toženo stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079468
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/2. ZPP člen 14.
povrnitev škode – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zakonske zamudne obresti
Pravdno sodišče, ki odloča o odškodninski odgovornosti iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bil toženec pravnomočno obsojen, je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da je sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku, glede protipravnosti, vzročne zveze me določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice. V konkretnem primeru je zato vezano na zaključek, da je toženec resno zagrozil, da bo napadel življenje oziroma telo tožnika, kar je pri tožniku povzročilo občutek ogroženosti.
Če strah zapusti trajne posledice, potem ena oblika premoženjske škode – strah preide v drugo – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – delen odvzem poslovne sposobnosti – kverulantstvo – konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti – vrnitev poslovne sposobnosti
Opisana dejanja udeleženca kažejo njegovo patološko nagnjenost k tožbarjenju, kar gre v njegovo škodo, kar pomeni, da ta okoliščina že v tolikšni meri vpliva na njegovo psihofizično stanje, da v tem obsegu ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070698
OZ člen 131. ZPP člen 7, 11, 11/4, 109, 109/1, 212.
krivdna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje – dokazna ocena – dejansko stanje – nastanek škode – trditveno in dokazno breme – žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje odvetnika
Dejstvo, da je tožnica priči po padcu povedala, da ji je spodrsnilo na talni razsvetljavi, ne dokazuje, da se je zatrjevani škodni dogodek dejansko tudi zgodil. Ker tožnica ni dokazala, da vtoževana škoda izvira iz zatrjevanega dogodka, je potrebno pritrditi odločitvi sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek iz navedenega razloga zavrnilo.
pogodbeno določena cena del - DDV - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - fiksna pogodba - pravočasna izpolnitev pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
V primeru, če v pogodbi ni določil o (ne)vračunavanju DDV, je potrebno šteti, da v pogodbi določena cena že vsebuje DDV, saj se kupec zanaša na ceno, kot je zapisana v pogodbi, razen če ni zatrjevano in izkazano, da je obstajal izrecen dodaten dogovor glede plačila DDV.
Če izpolnitvenemu času pripisuje bistven pomen le ena pogodbena stranka, druga pa tega ne sprejme kot takšen element pogodbe, bistvenost ostane na ravni motiva.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – posebno premoženje zakonca – terjatve zakoncev – vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca – izvenzakonska skupnost – nasprotna tožba
Ni nepomembno, da je bila tožnica na bolniški zaradi zdravljenja neplodnosti, torej zaradi prizadevanja, da oba s tožencem postaneta roditelja. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko tega prizadevanja ni štelo njej v škodo, pač pa obratno, kot njen trud za skupnost.
Če so bila v posebno premoženje enega vložena skupna sredstva, ima drugi zakonec na terjatvi, ki jo ta sredstva predstavljajo, delež kot na vsem drugem skupnem premoženju.
Če toženi zakonec meni, da je njegov delež na skupnem premoženju večji od polovice, mora vložiti nasprotno tožbo, ne glede na to, ali je vpisan v zemljiško knjigo.
Ni res, da je sodišče prve stopnje le po naslovu pogodbe sklepalo, da gre za darilo, ampak je ugotavljalo tudi voljo in nagib pogodbenih strank. Na podlagi izpovedbe toženke, ki je sama povedala, da ji je zapustnica stanovanje hotela podariti in da je notar zapustnici pojasnil, kaj je darilna pogodba, je zanesljivo ugotovilo, da je bila volja in namen pogodbenih strank daritev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0078984
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) člen 8. ZASP člen 182. ZPP člen 154.
uporaba slovenskega prava - avtorski honorar - priobčevanje glasbe preko predvajalnikov in sprejemnikov - svetovni repertoar - priobčitev javnosti preko satelita - dokazovanje z izvedencem - odmera stroškov - odpoved uveljavljanju materialnih avtorskih pravic - dokazno breme
Za pogodbene obveznosti, nastale s kršitvijo pravic intelektualne lastnine, se uporablja pravo države, za katero se zahteva zaščita oziroma, če gre za kršitev enotne pravice intelektualne lastnine skupnosti, pravo države, v kateri je bila kršitev storjena.
plačilo licenčnine za programsko opremo - splošni pogoji pogodbe
Ker se na višino obresti sklicuje vtoževani izpisek odprtih postavk, na splošne pogoje pa tudi vsak priloženi račun, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka seznanjena s splošnimi pogoji.
SZ člen 117, 117/5, 123, 123/1, 128, 128/3, 147, 147/3. ZPP člen 214.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš – sklenitev prodajne pogodbe – stanje zemljiške knjige – oblikovanje tožbenega zahtevka – navidezna solastnina – dejanska etažna lastnina – kolizija pravic – pasivna legitimacija – rok za uveljavljanje pravice do odkupa – začetek teka roka – neprerekana dejstva – dedovanje pravice do odkupa – uporabnik stanovanja
V obravnavanem primeru gre za kolizijo dveh pravic: pravico denacionalizacijske upravičenke, kateri je sedanja toženka kot denacionalizacijska zavezanka vrnila 1/6 solastninski delež na stavbi, ter pravice bivših imetnikov stanovanjske pravice, ki od toženke zahtevajo odkup stanovanj v stavbi skladno z določbami SZ. Takšna kolizija bi se sicer razrešila v izključno korist denacionalizacijske upravičenke, tako da bi upravičenci do odkupa izgubili svoje pravice tudi glede tistega dela, za katerega je zavezanka za sklenitev pogodbe denacionalizacijska zavezanka, a takšnega rezultata ne opravičuje niti praksa ustavnega sodišča. Tožnikom torej ni mogoče odreči pravice do odkupa, če so sicer izpolnjeni zakonski pogoji.
Tožniki so tožbeni zahtevek na sklenitev prodajne pogodbe oblikovali pravilno, to za posamezno stanovanje, na katerem so imeli stanovanjsko pravico in ne za solastniški delež na celotni stavbi, saj stanovanjske pravice na ta način ni mogoče pretvoriti.
Pasivno legitimirana je lahko le toženka, ki je imela pravico uprave na teh stanovanjih, ne pa tudi ostali solastniki stavbe, kot so navedeni v zemljiški knjigi.
Ker je bilo v denacionalizacijskem postopku sporno, ali se bo nacionalizirano premoženje vračalo v obliki solastnine ali pa v obliki dejanske lastnine, je lahko 6 mesečni rok (prvi odstavek 123. člena SZ) začel teči šele po pravnomočnosti odločbe v denacionalizacijskem postopku.
Pravni prednik (četrtega) tožnika pred smrtjo ni uveljavljal pravice do odkupa stanovanja po sodni poti in zato ne gre za premoženjsko pravico, ki bi ob smrti prešla na njegove dediče.