predhodna odredba - odločba domačega sodišča - plačilni nalog in sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavna odločba
Izpodbijani sklep sicer ne temelji na razveljavljeni določbi ZIZ (1. točka prvega odstavka 258. člena ZIZ), vendar iz navedenih razlogov odločbe ustavnega sodišča jasno izhaja, da je v nasprotju z Ustavo že možnost izdaje predhodne odredbe zgolj na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ker je bila v predmetni zadevi predhodna odredba izdana prav na podlagi takega sklepa, je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdano predhodno odredbo razveljavilo, predlog za njeno izdajo pa zavrnilo, pravilna.
Sodišče prve stopnje izdalo sklep s katerim je ugodilo predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dne 10.7.2013 (storilcu je bil vročen 11.7.2013). Glede na točko III izreka izpodbijanega sklepa storilec v času preizkusne dobe ne sme storiti prekrška, ki je po Zakonu o pravilih cestnega prometa opredeljen kot hujši prekršek (četrti odstavek 23. člena). Glede na takšen izrek sklepa s katerim je bilo predlogu storilca za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugodeno, so bile za storilca v času preizkusne dobe 12 mesecev torej zavezujoče določbe, ki so hujši prekršek opredeljevale v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP v času izdaje sklepa.
ZPP člen 182, 182/3, 274, 339, 339/1. ZZ člen 36, 36/1.
zavrženje tožbe - obnova - sklep o obnovi postopka - zadržanje učinkov - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - bistvena kršitev določb postopka
Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.
Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 33, 39, 109, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2. Zakon o detektivski dejavnosti člen 26.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved konkurence - konkurenčna prepoved - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - detektivovo delovno področje - konkurenčna klavzula - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku (avtomehaniku) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je brez pisnega soglasja za svoj ali tuj račun opravljal dela, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Tožnik je opravil manjša avtomehanična popravila za določene ljudi. Za svoje delo ni prejel plačila, zato ne gre za pridobitno dejavnost v smislu del in poslov, kot določa ZDR-1 v 39. členu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Prokurist je le pooblaščenec in ne zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo in zato nima pravice do zastopanja pred sodiščem brez posebnega pooblastila, poleg tega pa mora izpolnjevati tudi dodatni pogoj – opravljen pravniški državni izpit (ker je po določbi 3. odstavka 87. člena ZPP lahko pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit). Pooblaščenka tožene stranke je družbenik tožene stranke (d.o.o.) ter prokuristka, ni pa zakonita zastopnica družbe (kot zakoniti zastopnik družbe je v registru vpisan le direktor). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo pritožbo tožene stranke, vloženo po pooblaščenki, ki ne izpolnjuje pogojev za zastopanje pred višjim sodiščem, ker tožena stranka dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu in pooblastila za zastopanje ni predložila sodišču niti ob vložitvi pritožbe niti v naknadnem roku po pozivu pritožbenega sodišča.
Če stranka izvedenskemu mnenju vsebinsko nasprotuje, to ne pomeni, da izvedenec ni upravičen do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov. Dopolnitev izvedenskega mnenja in morebitne strankine pripombe, da poda izvedenec dodatna pojasnila na mnenje, ne pomenijo novega dokaza, saj je to sestavni del dokazovanja z izvedencem.
Dopolnilno izvedensko mnenje je bilo izdelano zaradi podanih pisnih pripomb tožene stranke, zato tožnika, ki sta sicer na začetku predlagala izvedbo dokaza z izvedencem finančne stroke in v tej zvezi založila predujem, ne moreta trpeti stroškov, ki so nastali z dopolnilnim mnenjem, katerega izdelava je bila samo v interesu tožene stranke.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0079976
ZZZDR člen 12, 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/1. OZ člen 190, 199. SPZ člen 48, 48/3, 268.
skupno premoženje zakoncev – vlaganja v nepremičnino v lasti tretjega – prispevek zakonca – obligacijski zahtevek – neupravičena obogatitev – zastaranje – začetek teka zastaranja – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – aktivna legitimacija – kolektivna terjatev
Pravilno je sklepanje, da soglasje toženke za vlaganja v njeno nepremičnino ni bilo namenjeno samo njeni hčeri, temveč tudi tožniku, s katerim je hči takrat že živela v izvenzakonski skupnosti. Tožbeni zahtevek, s katerim tožnik terja povrnitev vlaganj, je zato treba presojati po pravilih neupravičene obogatitve in ne po pravilih o poslovodstvu brez naročila.
Tudi le eden od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev lahko uveljavlja zahtevek za povrnitev vlaganj, ki predstavljajo skupno premoženje, čeprav gre za kolektivno terjatev obeh.
Tožnik je upravičen zahtevati povračilo povečane vrednosti nepremičnine samo v takšnem obsegu, kot ustreza njegovemu deležu na skupnem premoženju.
Petletni zastaralni rok začne teči z dnem, ko je tožnik izgubil posest nepremičnine (3. odstavek 48. člena SPZ) in se od leta 2006, ko toženka tožniku ni več dopuščala uporabe njene nepremičnine, pa do vložitve tožbe, še ni iztekel.
pooblastilo po polnoletnosti - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo
Če otrok, kot upnik v izvršilnem postopku za izterjavo preživnine od očeta, med postopkom postane polnoleten, to na položaj pooblastilnega razmerja oziroma otrokovega pooblaščenca ne vpliva, saj materialnopravna in procesnopravna dejanja otrokove matere, kot njegove zakonite zastopnice ostajajo veljavna še naprej, torej tudi po otrokovi polnoletnosti, medtem ko otrok pooblastilo lahko prekliče in si postavi drugega pooblaščenca ali pa ne ukrene ničesar.
Pritožnica ne more uspeti z navajanji glede (izvensodnih) dogovorov med pravdnima strankama v zvezi s pravdnimi stroški, ko je druga toženka ob podaji soglasja k umiku tožbe izrecno zahtevala povrnitev stroškov, katere je tudi konkretizirano opredelila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079468
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 299, 299/2. ZPP člen 14.
povrnitev škode – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zakonske zamudne obresti
Pravdno sodišče, ki odloča o odškodninski odgovornosti iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bil toženec pravnomočno obsojen, je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da je sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku, glede protipravnosti, vzročne zveze me določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice. V konkretnem primeru je zato vezano na zaključek, da je toženec resno zagrozil, da bo napadel življenje oziroma telo tožnika, kar je pri tožniku povzročilo občutek ogroženosti.
Če strah zapusti trajne posledice, potem ena oblika premoženjske škode – strah preide v drugo – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
neupravičena pridobitev – uporaba nepremičnine – uporabnina – bivša zakonca – izključitev iz posesti in souporabe – (ne)prostovoljnost izselitve – nasilje
Tožnica bi bila po določbi 198. člena OZ presojani v povezavi s 190. členom OZ upravičena do uporabnine, če bi dokazala, da jo je toženec izključil iz soposesti in souporabe solastne (pravilno skupne) nepremičnine. Slednje je bilo sporno v postopku pred sodiščem prve stopnje in ostaja sporno tudi v pritožbi.
Sodišče druge stopnje sicer soglaša s stališčem sodbe, da sodna praksa (psihično) nasilje razlaga zelo restriktivno in razlog prenehanja uporabe nepremičnine ne smejo biti le slabi odnosi med solastnikoma, temveč mora biti nevzdržnost take stopnje, da druge rešitve ni, vendar je tožnica tovrstno dalj časa trajajoče psihično maltretiranje toženca tudi zatrjevala (in o njem izpovedovala).
pogodbeno določena cena del - DDV - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - fiksna pogodba - pravočasna izpolnitev pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka
V primeru, če v pogodbi ni določil o (ne)vračunavanju DDV, je potrebno šteti, da v pogodbi določena cena že vsebuje DDV, saj se kupec zanaša na ceno, kot je zapisana v pogodbi, razen če ni zatrjevano in izkazano, da je obstajal izrecen dodaten dogovor glede plačila DDV.
Če izpolnitvenemu času pripisuje bistven pomen le ena pogodbena stranka, druga pa tega ne sprejme kot takšen element pogodbe, bistvenost ostane na ravni motiva.
plačilo licenčnine za programsko opremo - splošni pogoji pogodbe
Ker se na višino obresti sklicuje vtoževani izpisek odprtih postavk, na splošne pogoje pa tudi vsak priloženi račun, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka seznanjena s splošnimi pogoji.
Ni res, da je sodišče prve stopnje le po naslovu pogodbe sklepalo, da gre za darilo, ampak je ugotavljalo tudi voljo in nagib pogodbenih strank. Na podlagi izpovedbe toženke, ki je sama povedala, da ji je zapustnica stanovanje hotela podariti in da je notar zapustnici pojasnil, kaj je darilna pogodba, je zanesljivo ugotovilo, da je bila volja in namen pogodbenih strank daritev.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 269. ZPP člen 356. ZTLR člen 33.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje – izvenknjižno priposestvovanje – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – dokazno breme – dodelitev zadeve drugemu sodniku
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti, da ni lastnik stvari in je v dobri veri glede veljavnosti pravnega posla in pridobitve lastninske pravice in ima stvar v posesti, kot da je njegova. Opravičljiva zmota se presoja ob upoštevanju potrebne skrbnosti, ki se zahteva v pravnem prometu, ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0079453
ZDen člen 88. OZ člen 376, 1060, 1062. ZOR člen 213.
vračilo kupnine – ničnost prodajne pogodbe za stanovanje – stanovanje predmet denacionalizacije – zakonske zamudne obresti od prejema kupnine – prepoved ne ultra alterum tantum – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Občina je bila denacionalizacijska zavezanka, zato bi z dolžno skrbnostjo morala zavrniti zahtevek tožnika za sklenitev kupoprodajne pogodbe.
Edicijska dolžnost za nasprotno stranko nastane šele takrat, ko jo upravičena stranka izrecno uveljavlja z navedbo specificirane listine, ne pa z navedbo nedoločene dokumentacije.
Samo v primeru, da asignat v asignacijo privoli, nakazilo sprejme in šele takrat, ko ga sprejme nastane med asignatom in asignatorjem dolžniško razmerje. Da bi asignant postal zavezan asignatorju, mora izjaviti sprejem nakazila.
Tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka nakazila sprejela oziroma akceptirala, temeljna pogodba pa ne vsebuje dvojnega pooblastila, zaradi česar ni nastala pogodbena pravna podlaga po temeljni pogodbi za neposredni zahtevek tožeče stranke za plačilo opravljenega dela od tožene stranke kot naročnika del.
Neposredno plačilo podizvajalca torej ni mogoče zahtevati za poplačilo terjatve podizvajalca do podjemnika iz naslova dela, ki ni povezano z delom, iz naslova katerega izhajajo terjatve glavnega izvajalca do naročnika posla. Tako intepretacijo narekuje pravilo, da je treba izjeme razlagati restriktivno, kajti neposredno plačilo podizvajalca je izjema od relativnosti obligacijskih razmerij, hkrati pa bi širitev priznanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev, ki bi se izplačevale iz vsote, ki je naročnik dolguje podjemniku za katerokoli delo, lahko povzročila konflikte med proizvajalci, saj bi se s tem poseglo v pravico drugih podizvajalcev.
taksne oprostitve na podlagi zakona – obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka – prevalitev plačila sodne takse
Ker je stranka lahko takse oproščena že po samem zakonu, ali pa na prošnjo, ob izpolnjevanju določenih pogojev po odločbi sodišča, velja pravilo prevalitve taksne obveznosti po 2. odst. 15. čl. ZST-1 za oba primera, saj ta določba obeh situaciji ne ločuje. To pomeni, da so toženci, ki so pravdo s tožnico (državo) izgubili, dolžni plačati njene takse.