zavrženje vloga - tuj jezik - prevod - nerazumljiva vloga
Sodišče prve stopnje je tožnika s sklepom pozvalo, da vlogo v odrejenem roku vrne prevedeno v slovenski jezik in ga hkrati opozorilo na pravne posledice, če tega ne bo storil. Tožnik ni postopal po odredbi sodišča in vloge ni vrnil prevedene v slovenski jezik, zato je njegova vloga pravilno zavržena kot nerazumljiva (peti odstavek 108. člena ZPP).
priznanje neprerekanih dejstev – nepravilnost v izpolnitvi podjemnika – nekonkretiziranost navedb stranke – trditveno in dokazno breme
Trditveno in dokazno breme stranka izpolni šele pod predpostavko, da so njene navedbe konkretizirane na ta način, da je iz zatrjevanih dejstev mogoče sklepati na relevantne posledice, kakor tudi, da je s tem omogočeno nasprotni stranki, da se do tako zatrjevanih dejstev opredeli.
Ko se je tožena stranka sklicevala na nepravilnost v izpolnitvi tožeče stranke, bi to nepravilnost morala konkretizirano opredeliti. Zgolj trditev, da elaborata tožeče stranke nista ustrezna in uporabna, takšnega kriterija ne dosega. Enako velja tudi glede navedb, da naj bi se pri gradnji objekta kazalo drugačno stanje v naravi, kot izhaja iz dopolnjenih elaboratov, kar naj bi rezultiralo v potrebi tožene stranke za popravljanje projektov pri izvajanju del. Tako pavšalne navedbe ne vsebujejo nobenega konkretiziranega očitka o pomanjkljivosti izdelanih elaboratov tožeče stranke. Takšnih pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti s postavitvijo izvedenca projektantske oziroma gradbene stroke oziroma z zaslišanjem strank, na kar se sklicuje tožena stranka v pritožbi. Ob nekonkretiziranih navedbah tožene stranke bi izvajanje tako predlaganih dokazov predstavljalo izvedbo nedopustnih informativnih dokazov.
ZPP člen 182, 182/3, 274, 339, 339/1. ZZ člen 36, 36/1.
zavrženje tožbe - obnova - sklep o obnovi postopka - zadržanje učinkov - stvarna pristojnost - postopek izbire kandidata - javni zavod - individualni delovni spor - direktor - organi zavoda - postopek izbire- neizbran kandidat - bistvena kršitev določb postopka
Delovno sodišče je glede na določbo 36. člena ZZ pristojno v delovnem sporu odločati le o zakonitosti sklepa o izbiri (ali neizbiri) kandidata za direktorja zavoda. V tem okviru sodišče presoja tudi zakonitost postopka razpisa in izbire. S tožbo pa ni mogoče (uspešno) zahtevati razveljavitve posameznih domnevno nezakonitih dejanj oz. sklepov, sprejetih v okviru postopka izbire in imenovanja generalnega direktorja, ki sta zadnji dejanji v okviru razpisnega postopka. Niti v 36. členu niti v drugih določbah ZZ ni podlage za to, da bi delovno sodišče odpravilo (razveljavilo) sklepe zavoda o obnovi postopka imenovanja direktorja. Zato glede zahtevka za razveljavitev sklepov tožene stranke o obnovi postopka imenovanja generalnega direktorja javnega zavoda in o odpravi sklepa o imenovanju tožnice za generalno direktorico zavoda, ni podana predpostavka za samostojno sodno varstvo glede na določbe 274. člena ZPP in niti glede na določbe 36. člena ZZ.
Zavrženje dela tožbe z zahtevki, ki se nanašajo na sklenitev in obstoj delovnega razmerja, zaradi preuranjenosti (zapadlosti) zahtevka tožnici onemogoča sodno varstvo zatrjevane pravice v korektnem postopku. Pod zunanjim videzom zavrženja tega dela tožbe (ki dejansko pomeni odklonitev pravice do vsebinskega, meritornega sodnega varstva) je namreč sodišče prve stopnje odločilo o utemeljenosti zahtevka. O neutemeljenosti tožbenega zahtevka pa ni mogoče odločati že v fazi predhodnega preizkusa tožbe in to v obliki sklepa. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa o zavrženju dela tožbe glede zahtevkov v zvezi z sklenitvijo in obstojem delovnega razmerja, kršilo določbo 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 33, 39, 109, 110, 110/1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2. Zakon o detektivski dejavnosti člen 26.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - prepoved konkurence - konkurenčna prepoved - zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti - detektivovo delovno področje - konkurenčna klavzula - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožniku (avtomehaniku) izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je brez pisnega soglasja za svoj ali tuj račun opravljal dela, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Tožnik je opravil manjša avtomehanična popravila za določene ljudi. Za svoje delo ni prejel plačila, zato ne gre za pridobitno dejavnost v smislu del in poslov, kot določa ZDR-1 v 39. členu. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je v stanovanju svojih staršev v kraju študija bivala že od 1. 10. 2012. Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
Tožnica je tožbo umaknila, tožena stranka pa je izjavila, da se z umikom strinja. Z izpodbijanim sklepom je zato v skladu s 3. odstavkom 188. člena ZPP postopek zakonito ustavljen.
Tožena stranka je s tem, ko je na zavarovalca naslovila priporočeno pošiljko z obvestilom o zapadlosti premije (v katerem je tožena stranka zavarovalca obvestila o neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova zavarovalnih premij), storila vse, kar je bila v skladu s tretjim odstavkom 937. člena OZ dolžna storiti za to, da se razbremeni svoje obveznosti kritja odškodnine oz. zavarovalnine za škodni primer, ki je nastal v času, ko zavarovalna premija ni bila plačana.
Izguba zaslužka sama po sebi ne predstavlja kategorije izgubljenega dobička.
Če je tožena stranka z navodili izvajalcem hrambe onemogočala tožeči stranki prevzem stroja, so v takšnem ravnanju podani znaki protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti. Izdana odredba toženi stranki za odstranitev gradbenega stroja z občinske javne poti, toženi stranki ni dajala podlage za oviranje tožeči stranki, da se ji po izvršitvi odredbe omogoči prevzem stroja v svojo posest.
ZPP člen 142, 142/4, 155. ZOdvT tarif. št. 3100, 3410.
vročitev s fikcijo - prepozen ugovor - izpraznitveni nalog - potrebni stroški postopka - nagrada za postopek po tarif. št. 3410
Po določbi 4. odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se pošiljka šteje za vročeno, ko izteče 15 dnevni rok za dvig pošiljke na pošti in ne šele, ko pošta dejansko pusti pisanje v predalčniku.
V predmetni zadevi je z iztekom roka za ugovor izpraznitveni nalog postal pravnomočen in ni bilo pogojev za nadaljevanje postopka v pravdi. Ker se po 155. členu ZPP povrnejo le za postopek potrebni stroški, tožeča stranka ni upravičena do nagrade po tar. št. 3100, temveč le do nagrade za postopek po tar. št. 3410, ki pa ji je bila že pravnomočno priznana in o njej ni mogoče še enkrat odločati.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0012857
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/2. ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - verjetno izkazana terjatev
Obstoji verjetnost, da se tožnica zaradi psihične bolezni oz. zdravstvenih težav ni bila sposobna zavedati pomena svojih ravnanj oz. kršitev delovnih obveznosti. Zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnici do pravnomočne odločitve v tem sporu plačevati nadomestilo plače v višini razlike med neto zneskom minimalne plače in denarno socialno pomočjo, ki jo tožnica prejema ter zadržati v veljavi najemno pogodbo za službeno stanovanje, utemeljen.
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40, 40/4, 40/4-1. OZ člen 180.
solidarnostna pomoč - smrt očeta - kolektivna pogodba - starši delavca - dolžnost preživljanja - pravica do solidarnostne pomoči - ožji družinski član
Staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane iz določbe 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, ob smrti katerih bi bil delavec upravičen do solidarnostne pomoči.
ZPIZ-1 člen 36. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 36, 36/1, 36/2, 38, 38/10.
pokojnina - pravica do sorazmernega dela pokojnine po mednarodnem sporazumu - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sorazmerni del pokojnine - seštevanje zavarovalnih dob - bivši vojaški zavarovanec
Tožniku srbski nosilec zavarovanja na podlagi dobe, ki jo je tožnik dopolnil v JLA, izplačuje pokojnino na podlagi pravice do starostne pokojnine, ki je bila tožniku pri tujem nosilcu zavarovanja priznana z odločbo z leta 1994. Zato tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v Sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju, za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
Tožeča stranka je v pripravljalnih vlogah pojasnila, kako je izračunala višino obveznosti tožene stranke, v spis je priložila pogodbe o finančnem leasingu in izpiske iz poslovnih knjig ter glede višine predlagala še imenovanje izvedenca. S tem je svojemu bremenu predlaganja dokazov glede na bolj ali manj pavšalne ugovore o višini obveznosti po pogodbi o leasingu št. 2 zadostila, saj ji ni mogoče očitati, da bi morala „na zalogo“ predlagati vse listine, ki bi jih morda izvedenka še potrebovala. Ker je tožeča stranka dodatne listine priložila v zvezi z zahtevo izvedenca, določba 286. člena ZPP ni bila kršena.
ZPP člen 108, 108/5. ZPIZ-1 člen 171. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 75.
zavrženje tožbe - predhodni preizkus tožbe
Tožba (poimenovana pritožba) je uperjena zoper prvostopenjsko odločbo ZPIZ o ugotovljenem preplačilu starostne pokojnine ter odrejenem vračilu neupravičeno prejetih zneskov. Tožnica je vložila tožbo na sodišče, kljub pravilnemu pravnemu pouku v prvostopenjski odločbi upravnega organa, da je zoper njo dopustno v 15 dneh od vročitve uveljavljati redno pravno sredstvo - pritožbo, o kateri odloča pristojni organ tožene stranke. Zato je treba tožbo na podlagi 75. člena ZDSS-1 (na podlagi katerega sodišče po predhodnem preizkusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, tudi v primerih, če je bila tožba vložena prezgodaj ali je zoper upravni akt, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa pritožba sploh ni bila vložena ali pa je bila vložena prepozno) kot preuranjeno zavreči.
Če bo obnova postopka, končanega z odločbo tožene stranke, dovoljena, in odločba o odmeri starostne pokojnine tožnice razveljavljena, bo dopustno ponovno odločati o odmeri starostne pokojnine z upoštevanjem potrdila družbe o premalo izplačanih plačah, saj to sedaj, zaradi instituta pravnomočnosti, ni mogoče.
ZPP člen 189, 189/1, 189/3, 189/4, 196, 339, 339/2, 339/2-12. ZFPPIPP člen 308, 308/4.
tožba za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice – začetek pravde – litispendenca – položaj strank – subjektivne meje pravnomočnosti – dispozitivno enotno sosporništvo – enotna pravdna stranka – učinek pravdnih dejanj – res iudicata
Če vsaka tožeča stranka vloži isto tožbo zoper isto toženo stranko, pri čemer so vse tožeče stranke v takšnem materialnopravnem odnosu, da gre za enotno sosporništvo, gre v obravnavanih zadevah za litispendenco med temi zadevami. Zaradi razširitve subjektivnih meja pravnomočnosti na potencialne enotne sospornike mora sodišče, če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, tožbo po uradni dolžnosti zavreči.
Iz smiselne razlage določbe 4. odstavka 308. člena ZFPPIPP izhaja, da je dovolj, da tožbo vloži samo eden od tistih, ki so ločitveno pravico prerekali, in ne vsi.
Tožnik je bil z izplačilom zneskov dodatka k tuji pokojnini, do katere ni imel pravice, obogaten, toženec pa prikrajšan. Obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane tudi, če nekdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Zato je tožnik dolžan vrniti neopravičeno prejete zneske dodatka k pokojnini, ne glede na to, da je dodatek k pokojnini prejemal v dobri veri. Zavarovanec pridobi pravico do dodatka k pokojnini v določeni višini in pravico do njenega izplačevanja ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih. Ti pogoji morajo biti izpolnjeni ves čas oz. ob vsakokratnem mesečnem izplačilu. Če zavarovanec pogojev za izplačevanje dodatka v določeni višini ne izpolnjuje ali se le-ti spremenijo, zakon izplačevanja določene dajatve ne dopušča več, oz. zavarovanec do dajatve v polni višini oz. v prvotno priznanem znesku ni upravičen. Tudi 4. člen ZZSV določa, da je upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu povrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev
V obravnavanem primeru je dokazan utemeljen poslovni – organizacijski oziroma ekonomski razlog iz 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR. Reorganizacija tožene stranke je bila posledica rezultatov poslovanja tožene stranke, v okviru reorganizacije pa je bila izvedena odprodaja proizvodnje plastičnih tub, zaradi česar se je zmanjšala potreba po delu večjega števila delavcev, med katerimi je bil tudi tožnik, ki je opravljal delo skrbnika linije pri proizvodnji plastičnih tub, to je na programu, ki ga je tožena stranka ukinila oziroma linijo proizvodnje plastičnih tub odprodala.
Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je ugotovila, da so postali presežni vsi skrbniki linij, ki so delali na ukinjenem programu, torej tudi tožnik, saj uporaba kriterijev za izbiro presežnega delavca na delovnem mestu skrbnik linij med skrbniki linij na ukinjenem programu in še delujočih programih, ki opravljajo različno delo in med seboj niso zamenljivi, ne pride v poštev. Zlasti ne zato, ker delo skrbnikov linij na preostalih še delujočih proizvodnih linijah ni postalo nepotrebno. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonita zato, ker ni bila opravljena izbira med skrbniki različnih linij po kriterijih iz programa, napačna.