OZ člen 6, 6/1, 122, 610, 610/1, 610/2, 611, 611/2. SPZ člen 49.
najemno razmerje – prodaja nepremičnine dane v najem – nov zakupodajalec – sklenitev prodajne pogodbe – pridobitev lastninske pravice na predmetu danem v najem– vknjižba v zemljiško knjigo – prenos najemne pogodbe – obvestilo o odtujitvi v zakup dane stvari
Za zakupnika je posel, ki je podlaga za prenos lastninske pravice, posel, sklenjen med tretjimi osebami, zato je njegov položaj podoben položaju dolžnika pri odstopu terjatve. Šele z obvestilom (naznanitvijo) prenosa lastninske pravice postane zakupniku znana sprememba druge pogodbene stranke. Po prejetem obvestilu mora najemnik svojo obveznost plačila najemnine plačati samo pravemu zakupodajalcu. Ko je najemnik enkrat obveščen o odtujitvi stvari, ki jo ima v zakupu, se mora na obvestilo zanesti in ga spoštovati ter od tega trenutka dalje plačevati najemnino novemu zakupodajalcu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - kriteriji za izbiro
Tožena stranka je pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga spoštovala rok za podajo odpovedi, saj je tožnici pogodbo odpovedala v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga, ki je nastal, ko je tožena stranka dokončno uredila medsebojna razmerja z družbo, na katero je prenesla opravljanje dela, ki ga je pred odpovedjo opravljala tožnica.
zaznamba izvršbe - opustitev navedbe katastrske občine za nepremičnino v sklepu o izvršbi – odprava pomanjkljivosti – načelo formalnosti - načelo pravnega prednika – vpis proti imetniku pravice
Ko je zemljiškoknjižno sodišče upničino napako odpravilo, tako da je v nasprotju z izdanim sklepom o izvršbi v izpodbijanem sklepu navedlo pravi dolžničin drugi priimek, je kršilo ne samo načelo formalnosti postopka, na katerega se sklicuje pritožba, ampak tudi načelo pravnega prednika.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila tretjemu - pogoji za izrek stranske sankcije
V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen.
postopek o prekršku - hitrost vožnje - uporaba materialnega prava
ZVCP-1 v četrtem odstavku 32. čl. določa, da je na cestah, rezerviranih za motorna vozila, največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 100 km/h. Res je sicer, da peti odstavek navedenega člena določa, da je, ne glede na določbe četrtega odstavka navedenega člena na cesti, rezervirani za motorna vozila, na kateri sta poleg izpolnjenih predpisanih pogojev smerni vozišči med seboj fizično ločeni in imata najmanj po dva prometna pasova in odstavni pas ali odstavne niše in je zavarovana proti prehajanju divjadi, največja dovoljena hitrost za vozila omejena na 110 km/h, vendar je v nadaljevanju tega odstavka določba, da mora biti ta omejitev označena s predpisanim prometnim znakom. Ker dodatnega prometnega znaka, ki bi dovoljeval hitrost do 110 km ni, zgolj na podlagi opremljenosti ceste, zaključek, ki ga obdolženi ponuja, ni sprejemljiv.
povrnitev škode – škoda iz prometne nesreče v tujini – odgovornostna zavarovalnica – pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja – predhodno vprašanje - vezanost pravdnega sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju – predpravdni odškodninski zahtevek kot materialna predpostavka
V 42.j členu ZOZP je določeno, da oškodovanec lahko na odškodninski urad naslovi svoj odškodninski zahtevek, ko sta izpolnjena pogoja navedena v tem členu. V 42. k členu ZOZP pa je določen način izvrševanja odškodninskega zahtevka iz 42.j člena ZOZP. Iz citiranih določil ne izhaja, da bi imel oškodovanec pravico s tožbo zahtevati plačilo odškodnine od odškodninskega urada. Tožbo za uveljavitev plačila odškodnine je možno vložiti proti povzročitelju nesreče ali odgovornostni zavarovalnici, ko sta znana, na podlagi določila 42.a in 20. člena ZOZP.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti – poškodba pri izvajanju vojaške vaje – tek po hribu navzgor – nevarna dejavnost
Vaja, pri kateri je prišlo do poškodbe tožnika, torej kratek tek po hribu navzgor z zaleganjem po naravnem travnatem terenu s posameznimi neravninami (tudi luknjami), brez dodatnih ovir, pri čemer hitrost ni bistven element vaje, niti ni smer v naprej določena, sama po sebi ni nevarna dejavnost. Tudi konkretne okoliščine, da so bili vojaki opremljeni s popolno vojaško opremo težko od 10 do 11 kg in da so vajo izvajali neprostovoljno, niso povečevale nevarnosti te vaje do takšne mere, da bi ta vaja za povprečnega vojaškega obveznika predstavljala neobičajno, nadpovprečno tveganje za nastanek škode.
Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe.
Pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila na sodišče po elektronski pošti, ne vsebuje podpisa (ne lastnoročnega, ne varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim digitalnim potrdilom). Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 1. odstavka 346. člena v zvezi s 365. členom ZPP zavrglo.
zapuščinski postopek - dedovanje denacionaliziranega premoženja - dedovanje novega premoženja
V primeru, ko je zapustnik neposredni denacionalizacijski upravičenec, mora sodišče pri dedovanju upoštevati specialna določila ZDen. Če pa je zapustnik zgolj dedič denacionalizacijskega upravičenca, dediči zapustnika njegovo premoženje dedujejo na podlagi določil 221. člena ZD, torej po režimu, kot je bilo izvedeno ostalo dedovanje zapustnikovega premoženja.
Po določbah ODZ in ZTLR pridobi lastnik gospodujočega zemljišča služnostno pravico voženj, če je izkazano, da je vožnje opravljal v predpisani dobi, lastnik služečega zemljišča pa se vožnjam ni uprl.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059481
URS člen 33, 68. ZZZDR člen 47, 51, 51/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 12, 37, 49, 63, 70. ZNP člen 122. ZOR člen 12, 13, 200, 210, 219. OZ člen 5, 7, 179, 190, 198. ZS člen 3, 3/2. ZPP člen 13, 13/2, 188, 188/4 286, 286b, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14, 339/2-15.
človekove pravice in temeljne svoboščine – pravica do zasebne lastnine – gospodarska in socialna razmerja – lastnina – lastninska pravica tujcev - pravice in dolžnosti zakoncev – skupno bivališče – premoženjska razmerja med zakonci – posebno premoženje – skupno premoženje – predmet skupnega premoženja – skupna lastnina – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – derivativna pridobitev pravic – zavezovalni pravni posel – razpolagalni pravni posel – vpis v zemljiško knjigo – zemljiškoknjižno dovolilo – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – originarna pridobitev pravic – pogojni prenos lastninske pravice – državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – postopek za delitev skupnega premoženja – civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku – povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – okrnitev svobode - okrnitev osebnostne pravice – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – pravna praznina – načelo vestnosti in poštenja – prepoved zlorabe pravic – predhodno vprašanje – učinek rešitve predhodnega vprašanja – navajanje dejstev in dokazov – dokazi in izvajanje dokazov – prekluzija – pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – prepoved litispendence – umik tožbe – nejasni razlogi o odločilnih dejstvih
Skupno premoženje, ki ga zakonca pridobita na originarni način z delom v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR), ni nujno skupna lastnina. Predmet skupnega premoženja so poleg lastninske pravice lahko tudi druge premoženjske, torej vrednostno ocenljive pravice, ki pripadajo obema zakoncema (partnerjema) skupaj v nedoločenih deležih.
Lastninska pravica na podlagi zakona nastane v trenutku, ko se stečejo za to potrebni zakonski pogoji. V primeru, ko ti pogoji nastopijo ob različnem času, pravica nastane le (in prav takrat), če ti pogoji v neki časovni točki hkrati (kumulativno) obstajajo. Zakonec, ki je imel v času zakonske zveze status tujca, na nepremičnini, na kateri je vknjižena lastninska pravica drugega zakonca, ni mogel pridobiti stvarne pravice (33. in 68. čl. URS), čeprav je kasneje postal državljan Republike Slovenije. Vendar je status tujca v relevantnem času ovira zgolj za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ne pa tudi drugih premoženjskih pravic, ki lahko sestavljajo skupno premoženje. Položaj tujega zakonca ima zaradi teh posebnih okoliščin iste bistvene sestavine kot položaj zakonca, ki v pravdi zahteva delitev skupnega premoženja z izplačilom, ker določene stvari ne more zahtevati v naravi. Do pravnomočne odločitve o njegovem denarnem zahtevku, ki se nanaša na skupno premoženje, tudi ni mogoče govoriti o uporabi 'tuje stvari' v smislu 219. čl. ZOR oziroma 198. čl. OZ.
ZIZ člen 170, 170/2. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 49, 49/2, 280, 280/1, 280/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1.
izvršba na nepremičnine – začetek stečajnega postopka – prenehanje ločitvene pravice,pridobljene z izvršbo – pridobitev ločitvene pravice - ugovor stečajnega upravitelja
Z dnem zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ki je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa (po 5. členu ZZK-1 je to pri vpisih po uradni dolžnosti trenutek, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu), je upnik pridobil zastavno pravico na nepremičninah in s tem ločitveno pravico.
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 57, 58.
začasna odredba – odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost postopka – možnost obravnavanja
Glede na določbe ZIZ postane postopek za izdajo začasne odredbe praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. To pa ne pomeni, da je ravnanje sodišča, če se odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in dolžniku pošlje predlog v odgovor, nepravilno. Če pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe oprlo na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, ne da bi upnika seznanilo z dolžnikovim odgovorom in mu ni dalo možnost nanj odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.