Pri presoji tožnikove zahteve za priznanje pravice do starostne pokojnine se lahko upošteva le pokojninska doba, ki jo je dopolnil v zavarovanju pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ne pa tudi doba oz. čas, ko tožnik ni bila zavarovan v Sloveniji, ker je bil v BiH) v trajanju 14 let, 11 mesecev in 10 dni. Na podlagi pokojninske dobe v takšnem trajanju pa tožnik pogojev ne izpolnjuje.
Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 57, 57/1, 57/2.
solidarnostna pomoč – daljša bolezen – dogovor med delodajalcem in sindikatom
Tožnik, ki je izpolnjeval pogoje za izplačilo solidarnostne pomoči zaradi daljše bolezni, je upravičen do plačila solidarnostne pomoči najmanj v višini 80 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, kot je določena kot najnižja solidarnostna pomoč v panožni kolektivni pogodbi, ne glede na dejstvo, da se delodajalec in sindikat o višini te pomoči nista dogovorila.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004479
ZP-1-UPB3 člen 81, 114. ZVCP-1 člen 132, 133, 133/1.
postopek o prekršku - odstop zadeve - udeleženec cestnega prometa - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev
Res je sicer, da je obdolženec v obravnavani prekrškovni zadevi podal svoj zagovor pred krajevnim in stvarno pristojnim sodiščem v Ajdovščini, ki je kasneje iz razlogov smotrnosti (bivališče obdolženca na območju krajevne pristojnosti drugega sodišča, prav tako sedež predlagatelja in ostali dokazi) zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Novi Gorici, ki je tudi izvedlo nadaljnji postopek in izdalo sodbo, ki jo obdolženi s pritožbo izpodbija, vendar s tem ni bila zagrešena nobena bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 155. čl. ZP-1, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V skladu z določbo 81. člena ZP-1 namreč sodišče, ki je pristojno za storilca prekrška, določenega z zakonom ali z uredbo Vlade Republike Slovenije, lahko izjemoma odstopi zadevo sodišču, na katerega območju storilec stalno ali začasno prebiva, če se bo tako lažje izvedel postopek. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo razumne razloge, sodišče, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa postopka, da se odloči o sporu o pristojnosti, ni sprožilo.
V skladu z določbami prvega odstavka 133. čl. ZVCP-1 obsega strokovni pregled zdravniški pregled, s katerim se ugotavljajo znaki motenj v vedenju, ki lahko povzročijo nezanesljivo ravnanje v prometu in odvzem krvi, urina ali drugih telesnih tekočin oziroma tkiv zaradi ugotavljanja prisotnosti alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki vplivajo na zmožnost varne udeležbe v cestnem prometu. Četrti odstavek navedenega člena pa določa, da mora v primeru, če zaradi zdravstvenega stanja ali iz drugega, s tem povezanega objektivnega vzroka ni mogoče opraviti celotnega strokovnega pregleda, zdravnik opraviti tisti del pregleda, ki ga je mogoče opraviti, in podati mnenje o znakih motenj v vedenju, ki kažejo na vpliv alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Zdravnik je torej tisti, ki presodi, v kakšnem obsegu bo strokovni pregled opravljen in ne obdolženec. Ta se je dolžan ravnati po odredbi policista in ne more pogojevati obsega strokovnega pregleda.
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004469
ZP-1-UPB3 člen 163. ZVCP-1 člen 44, 44/1, 234.
postopek o prekršku - dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - prednost na križišču
Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da so bila odločilna dejstva v sodbi sicer pravilno ugotovljena, da pa je treba na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi predpisa izdati drugačno sodbo (7. odst. 163. čl. ZP-1). Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da obdolženi, ki je videl prometni znak pred križiščem in vedel, da z neprednostne pelje na prednostno cesto, s tem, ko je počasi lezel v križišče, prekrška, ki se mu ga očita z obdolžilnim predlogom predlagateljice postopka, ni storil. Nikakršnega dvoma ni, da bi moral obdolženec, ki se je vključeval v promet na prednostni cesti, pustiti mimo vsa vozila, ki so v tistem trenutku vozila po prometnem pasu na katerega se je vključeval. Glede na to, da je obdolženi zapeljal v križišče, kljub temu, da je vedel, da nima prednosti, pa ni nikakršnega dvoma, da je kritično situacijo povzročil prav obdolženi. V skladu z določbami drugega odstavka 2. čl. ZVCP-1 sme vsak udeleženec cestnega prometa pričakovati, da bodo vsi udeleženci cestnega prometa ravnali v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa. Tako bi bilo v obravnavani zadevi pričakovano ravnanje obdolženca, da bi ob vključevanju v promet na prednostni cesti pustil mimo vozilo oškodovanca, ki je v tistem času vozil po prometnem pasu na katerega se je obdolženi vključeval. Tudi če drugi udeleženec prometne nesreče ne bi vozil s primerno hitrostjo (obdolženi s tem v zvezi ni predlagal nobenih dokazov), bi s tem lahko sicer kršil določbe o hitrosti vožnje, zgolj takšna okoliščina, pa sama po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da je obdolženi zaradi kršitve določbe 44. čl. ZVCP-1 povzročil prometno nesrečo prve kategorije, torej prometno nesrečo, pri kateri je nastala samo materialna škoda (1. alineja 2. odst. 134. čl. ZVCP-1).
ZD člen 207, 210, 210/3. ZPP člen 124, 126, 224, 224/1, 337/1. OZ člen 50, 558. ZN člen 48.
zapuščinska obravnava – zapisnik kot javna listina – javna listina – odklonitev podpisa zapisnika – pripomba zoper vsebino zapisnika – obseg zapuščine – oblika pogodb o dosmrtnem preživljanju – ničnost pogodb – upravitelj zapuščine – primernost in sposobnost za upravljanje dediščine – pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Pritožnik, ki je sicer brez razloga odklonil podpis zapisnika zapuščinske obravnave, ne more uspešno izpodbiti resničnosti zapisanega v njem, saj ni predložil nobenih dokazov za svoje trditve.
V postopku na prvi stopnji ustreznosti predlagane upraviteljice zapuščine dedič ni oporekal. Ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da ni sposobna skrbeti za dediščino. Navajal je le dejstva, zaradi katerih bi bil on primeren za upravitelja dediščine.
VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL0066512
ZP-1 člen 68, 69, 69/1, 90, 90/1. ZVCP-1 člen 32, 32/7, 32/7-b, 32/9, 32/9-d.
hitrost vožnje – meroslovne zahteve za merilnike hitrosti – okoliška temperatura – pravice obrambe – pravice obdolženca – zaslišanje obdolženca – načelo materialne resnice
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tistega, ki je materialnopravno relevanten in čigar obstoj ter pravno relevantnost je obramba utemeljila s potrebno stopnjo verjetnosti. Za pošteno sojenje je bistveno, da ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interes so predmet sodnega postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljena. Sodišče pa glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
Sistem Provida 2000 je res občutljiv na temperaturne spremembe, zaradi česar je pri njegovi uporabi treba upoštevati zahteve iz navodil za uporabo, vendar pa ne iz razloga, ker bi temperaturne spremembe v zimskem času vplivale na pravilnost meritev s tem merilnim sistemom, temveč zato, ker se lahko v primeru, da se kasete v vozilo prinesejo iz toplega prostora, zaradi temperaturne razlike med kaseto in video rekorderjem, trak kasete zlepi z glavo video rekorderja, zaradi česar pri nizkih temperaturah (pod 0°C) kaset ni dovoljeno puščati v video rekorderju in v vozilu, temveč je priporočljivo, da se vozilo predhodno ogreje oziroma da je vozilo redno garažirano.
razveza pogodbe o zaposlitvi – sprememba okoliščin – sprememba prebivališča
Tožbeni zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin, to je zaradi spremembe stalnega prebivališča delavca (tožene stranke) in posledičnega povečanja stroškov prevoza na delo z dela za delodajalca (tožeče stranke), ni utemeljen, ker ZDR v določbi, ki izrecno določa načine prenehanja delovnega razmerja, možnosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin ne vsebuje. V primeru spremenjenih okoliščin se namreč predvideva sprememba oziroma sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Ne da bi se zmanjševal pomen tožničinega prikrajšanja, pa je vseeno treba poudariti, da je šlo le za nihajno poškodbo vratu ter za udarnino prsnega koša in obeh kolen. Zdravljenje je bilo ambulantno. Ni dvoma, da je trpela bolečine tako, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje in da jo je spremljalo tudi nekaj nevšečnosti (pregledi, fizioterapija, rentgensko slikanje). Vendar pa ni šlo za hujšo poškodbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056827
SPZ člen 70, 70/3, 70/4, 70/5. ZPP člen 337, 337/1. ZNP člen 37.
lastninska pravica več oseb – solastnina – način delitve solastnine – odlog delitve solastnine– navajanje dejstev in dokazov – prekluzija – pritožbena novota – smiselna uporaba določb ZPP
Pavšalno sklicevanje pritožnice na slabe trenutne tržne razmere in njeno laično predvidevanje, da bodo čez eno leto cene na trgu višje, ne izkazujejo njenega močnejšega interesa oziroma to ne zadošča za odlog delitve solastnine po 3. odstavku 70. člena SPZ.
Obrazložitev prvostopenjske sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe.
stvarna služnost vožnje in hoje – tožba na opustitev služnosti obračanja - nastanek služnosti prostega dostopa vožnje – služnostna pogodba za uporabo dvorišča – jasna pogodbena določila
Pogodbeno določilo ni sporno in je le zaveza novega lastnika na podlagi posamezne pogodbe, da bo z novim lastnikom po drugi pogodbi sklenil služnostno pogodbo za uporabo dvorišča zaradi dostopa do javne ceste.
Če je bilo stanovanje, ki je bilo predmet navedene prodajne pogodbe, izvzeto iz nacionalizacije (posledično tudi ni moglo biti predmet denacionalizacije), tožnica v nobenem primeru ne more biti zainteresirana oseba za uveljavljanje ničnosti kot pravna naslednica denacionalizacijskega upravičenca. Neodpravljivo nesklepčen tožbeni zahtevek se zavrne.
povrnitev škode –vzročna zveza – posebne lastnosti oškodovanca – teorija adekvatne vzročnosti
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da vsa škoda izvira iz samega škodnega dogodka. Upoštevati je treba, da škodni dogodek sam po sebi ne predstavlja posebnega dogodka, s katerim se ljudje ne bi srečevali v vsakdanjem življenju (na primer pri vstopanju ali sestopanju iz avtobusa, pri športu, v službi, domačem okolju itd), saj takšne dogodke vsakodnevno doživljamo brez škodnih posledic. Škoda pri tožniku je posledica delovanja dveh časovno prepletenih vzrokov: škodnega dogodka in tožnikove predhodne okvare kolenskega sklepa. Ključna pa je ugotovitev izvedenke, da bi že pri običajni obremenitvi desnega kolena pri tožniku prišlo do enakih škodnih posledic.
določitev nujne poti – ugotovljena služnost - načelo odprtega sojenja
Dejstvo, da je v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča vknjižena služnostna pravica vožnje osebnega avtomobila in peš hoje, ni ustrezna podlaga za zaključek, da ima gospodujoče zemljišče povezavo z javno cesto.
Naloga nepravdnega sodišča je, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagatelja seznani z metodami, sredstvi oz. dokazi, s katerimi je mogoče preveriti predlagateljevo argumentirano navedbo, da mu služnostna pravica ne omogoča dostopa do javne poti.
Če med strankama, ki se pogajata za sklenitev (prodajne) pogodbe, razen predmeta in cene ni soglasja glede ostalih pogodbenih sestavin, pogodba še ni sklenjena.
Določbe o zaslišanju prič se pri zaslišanju strank ne uporabljajo neposredno, saj je treba upoštevati položaj strank v postopku. Ker stranki kot glavnemu procesnemu subjektu ni mogoče odreči pravice, da je prisotna na naroku (v nasprotnem primeru bi ji bila namreč kršena pravica do izjave), določba 1. odst. 238. čl. ZPP o ločenem zasliševanju ne pride v poštev.
Po določbah ODZ in ZTLR pridobi lastnik gospodujočega zemljišča služnostno pravico voženj, če je izkazano, da je vožnje opravljal v predpisani dobi, lastnik služečega zemljišča pa se vožnjam ni uprl.
Pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila na sodišče po elektronski pošti, ne vsebuje podpisa (ne lastnoročnega, ne varnega elektronskega podpisa, overjenega s kvalificiranim digitalnim potrdilom). Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 1. odstavka 346. člena v zvezi s 365. členom ZPP zavrglo.