neprostovoljna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve – sprejem na zdravljenje brez privolitve
Neprostovoljna hospitalizacija pomeni omejitev ustavnih pravic do osebne svobode, do varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja. Ker gre za hud poseg v človekove pravice, zakon predvideva sodno kontrolo nad tovrstnih omejevanjem človekove svobode.
Sodišče svojo kontrolno funkcijo opravi le, če vsebinsko presodi, ali so izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve. Prepis zakonskih pogojev za sprejem na zdravljenje brez privolitve ne predstavlja vsebinske presoje.
zaznamba izvršbe - opustitev navedbe katastrske občine za nepremičnino v sklepu o izvršbi – odprava pomanjkljivosti – načelo formalnosti - načelo pravnega prednika – vpis proti imetniku pravice
Ko je zemljiškoknjižno sodišče upničino napako odpravilo, tako da je v nasprotju z izdanim sklepom o izvršbi v izpodbijanem sklepu navedlo pravi dolžničin drugi priimek, je kršilo ne samo načelo formalnosti postopka, na katerega se sklicuje pritožba, ampak tudi načelo pravnega prednika.
Dejstvo, da razrešitveni razlog ni podan oziroma da so bile v postopku razrešitve storjene kršitve, zaradi katerih razrešitveni razlog ni utemeljen, lahko tožnik uveljavlja le v postopku, v katerem zahteva plačilo odpravnine, ki je za primer neupravičene razrešitve določena s pogodbo. Zato pravnomočna odločitev sodišča o zavrženju tožbe v zvezi z zakonitostjo razrešitve tožnika s položaja direktorja ne vpliva na dopustnost in utemeljenost tožbenega zahtevka v sporu, v katerem zahteva plačilo odpravnine.
stranska sankcija odvzema predmetov - odvzem vozila tretjemu - pogoji za izrek stranske sankcije
V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen.
Upnik v predlogu za odlog izvršbe ni navedel nikakršnega razloga za odlog, zato ni verjetno izkazal potrebnosti odloga in njegovi stroški za sestavo predloga niso potrebni stroški za izvršbo.
sodba na podlagi odpovedi –vročitev vabila tožeči stranki na poravnalni narok – podpisana vročilnica
Od odvetnika, ki je podpisal vročilnico, se pričakuje skrbnost dobrega strokovnjaka s tem tudi, da preveri, ali prevzeta pošiljka vsebuje vsa pisanja, ki so navedena na vročilnici.
določitev nujne poti – ugotovljena služnost - načelo odprtega sojenja
Dejstvo, da je v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča vknjižena služnostna pravica vožnje osebnega avtomobila in peš hoje, ni ustrezna podlaga za zaključek, da ima gospodujoče zemljišče povezavo z javno cesto.
Naloga nepravdnega sodišča je, da v okviru materialnega procesnega vodstva predlagatelja seznani z metodami, sredstvi oz. dokazi, s katerimi je mogoče preveriti predlagateljevo argumentirano navedbo, da mu služnostna pravica ne omogoča dostopa do javne poti.
ZOR člen 371. OZ člen 12, 31, 190, 346. ZTLR člen 21, 22, 23, 24, 25.
pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje - neupravičena pridobitev - zastaranje terjatve - začetek teka zastaranja
Dokler sta tožnika hišo, ki so jo pravdne stranke skupaj zgradile, lahko uporabljala, še nista mogla biti prikrajšana zaradi svojih vlaganj v hišo in zemljišče, na katerih sta po njunih trditvah pridobila lastninsko pravico na originaren način. Ko pa jima je toženec to preprečil in - morebiti brez njune vednosti – nato prodal nepremičnino ter sam zadržal kupnino, pa je šele mogoče obravnavati nastalo dejansko situacijo kot razmerje neupravičene obogatitve na eni strani ter neupravičenega prikrajšanja na drugi strani. Šele z izpolnitvijo znakov neupravičene pridobitve je nastopil trenutek, ko sta tožnika lahko uveljavljala obogatitveni zahtevek.
uporaba nepremičnine - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine – ravnanje denacionalizacijskega zavezanca – tek zamudnih obresti od nadomestila
Zahtevek po 2. odst. 72. člena Zden predstavlja nadomestilo za izgubo koristi, ki bi jo upravičenci lahko dosegli, če bi nepremičnino sami uporabljali, pa je zaradi zakonske ureditve še niso mogli. Pri tem ne gre za odškodninski zahtevek v klasičnem pomenu, zato nedopustnost ravnanja denacionalizacijskega zavezanca ni pogoj za ugoditev zahtevku.
ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 57, 58.
začasna odredba – odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - kontradiktornost postopka – možnost obravnavanja
Glede na določbe ZIZ postane postopek za izdajo začasne odredbe praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. To pa ne pomeni, da je ravnanje sodišča, če se odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek že v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in dolžniku pošlje predlog v odgovor, nepravilno. Če pa se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe oprlo na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, ne da bi upnika seznanilo z dolžnikovim odgovorom in mu ni dalo možnost nanj odgovoriti, je ravnalo v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Določbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo člena 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko po predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka. Zato zoper tak sklep, ki je po vsebini sklep procesnega vodstva, ni pritožbe.
URS člen 14, 23/1, 25, 26. EKČP člen 6, 13. OZ člen 179, 180, 181, 182.
pravica do povračila škode - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumnem roku pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pravica do enakosti pred zakonom - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravno priznana škoda - kršitev osebnostnih pravic - osebnostna pravica
Materialnopravno zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, da je mogoče kršitev pravice do sojenja v razumnem roku, do učinkovitega pravnega sredstva in pravice do enakosti pred zakonom, obravnavati v okviru duševnih bolečin zaradi kršitve osebnostnih pravic po 179. členu OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0058455
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258, 258/2. OZ člen 186.
gospodarski spor - spor med gospodarsko družbo in članom organa upravljanja - odškodninska odgovornost članov uprave - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - protipravnost ravnanja - nedopustnost ravnanja - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave - subjektivna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu - uporaba pravnega standarda - standard vestnega in poštenega gospodarstvenika - navadna škoda - vzročna zveza - prekinitev vzročne zveze - vmesna sodba - solidarna obveznost
Odškodninska odgovornost članov uprave je institut korporacijskega in ne obligacijskega prava. Odškodninska odgovornost članov uprave je posebna oblika odškodninske odgovornosti, ki izhaja iz posebnega statusa članov uprave. Ta posebni status ne izhaja toliko iz mandatnega razmerja članov uprave z delniško družbo, temveč predvsem iz akta o imenovanju, na podlagi katerega dobijo člani uprave upravičenje, da upravljajo in razpolagajo s premoženjem delniške družbe.
Za vzpostavitev odškodninske odgovornosti članov uprave mora tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da je tožena stranka kršila svoje dolžnosti (protipravnost), tožena stranka pa se lahko pred tem očitkom brani z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je pošteno in vestno izpolnjevala svoje dolžnosti (krivda). Možnost dokazovanja, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni, da se člani uprave pred odškodninsko odgovornostjo lahko branijo z razlogi, ki sodijo v njihovo sfero. To pa kaže na to, da je odškodninska odgovornost članov uprave bližje subjektivni kot objektivni odškodninski odgovornosti. Za objektivno odškodninsko odgovornost namreč velja, da se je odgovorna oseba lahko razbremeni le z zatrjevanjem in dokazovanjem, da je vzrok za škodo dogodek oziroma ravnanje, ki je izven njene sfere.
Dejstva, navedena v predpravdnem izvedenskem mnenju, veljajo za priznana in s tem za ugotovljena, kolikor jih nasprotna stranka konkretizirano ne prereka.
Vprašanje, ali sta toženi stranki vestno in pošteno izpolnjevali svoje dolžnosti, pomeni uporabo pravnega standarda in tako uporabo materialnega prava. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je na splošno ugotavljalo, ali sta toženi stranki sproti preverjali rezultate projekta, ki ga je izvajala svetovalna družba. V zvezi s spremljanjem projekta svetovalne družbe X je namreč v konkretnem primeru odločilno le vprašanje, ali sta toženi stranki ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pri ugotavljanju, ali so bili dejansko doseženi prihranki, kakor jih je prikazovala svetovalna družba, in tako, ali so bili izpolnjeni pogoji za izplačilo pogodbenega honorarja.
poseg v čast in dobro ime – žalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – pisanje pri obrambi kakšne pravice ali pri varstvu upravičenih koristi
Ker OZ ne opredeljuje pojma žalitve dobrega imena in časti, se pri presoji vprašanja protipravnosti takšnih škodnih dogodkov sodna praksa nasloni na določbe KZ o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime.