osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusna doba - skrajšanje preizkusne dobe - ugovor dolžnice zoper preizkusno dobo
Dolžnica nima pravice do ugovora, kakor tudi ne možnosti, da doseže znotraj z ZFPPIPP določenih omejitev časa preizkusne dobe skrajšanje le-te.
Preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu je določeno v okviru omejitev časa preizkusne dobe iz 5. odst. 400. člena ZFPPIPP, saj ni daljše od petih let od uvedbe stečajnega postopka, niti tega dolžnica v pritožbi ne zatrjuje. Zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo, s katero uveljavlja skrajšanje preizkusnega obdobja.
izločitev sodnika – zahteva za izločitev sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
V primeru izvedbe glavne obravnave daje zakon stranki možnost, da izločitev sodnika zahteva vse do izdaje sklepa o zaključku glavne obravnave. Možnost zahtevati izločitev do izdaje odločbe je predvidena le tedaj, če je bila odločba izdana brez obravnave.
OZ člen 381. ZOR člen 200, 203, 919. ZPP člen 7, 7/1, 350, 350/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – višina odškodnine – podrejeni tožbeni zahtevek – načelo dispozitivnosti – prekoračitev tožbenega zahtevka – konformni način obrestovanja – trenutek nastopa zamude – tek zakonskih zamudnih obresti
Tožena stranka utemeljeno izpostavlja, da zneski odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode, kot tudi skupen znesek priznanega denarnega zadoščenja, ne izraža ustreznega razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje in je iz tega razloga potrebna sprememba prvostopenjske odločitve v obsegu, kot je potreben, da bo višina odmerjene odškodnine odražala ustrezno ravnovesje med načelom individualizacije višine odškodnine in načelom objektivne pogojenosti njene višine.
Tožeča stranka je sicer na glavni obravnavi dne 8.6.2009 postavila tudi podrejeni tožbeni zahtevek, ki pa ga je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo, saj ga glede na dejstvo, da je delno ugodilo primarno postavljenemu tožbenemu zahtevku, sploh ne bi smelo obravnavati. Eventualni zahtevek je namreč postavljen le za primer, če bo primarni zahtevek v celoti zavrnjen. S tem je sodišče prve stopnje kršilo načelo dispozitivnosti, saj je pri svojem odločanju prekoračilo tožbeni zahtevek, kar je sicer mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi. V primeru, da kršitev s pravnimi sredstvi ni odpravljena, pri čemer pritožbeno sodišče na takšno kršitev ne pazi po uradni dolžnosti, saj po izrecni določbi tretjega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje na prekoračitev tožbenega zahtevka pazi samo na zahtevo stranke, postane odločitev v tem delu pravnomočna in je s tem nezakonitost sanirana. Ker tožeča stranka, ki bi sicer imela pravni interes za pritožbo, prvostopenjske odločitve v tem obsegu ne izpodbija, pritožbeno sodišče v takšno odločitev ne more več posegati.
V skladu z Zakonom o predpisani obrestmi meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO) je bil do 28.6.2003 uveljavljen konformni način obrestovanja, kar pomeni, da se zamudne obresti ob vsaki spremembi obrestne mere zamudnih obresti prištejejo k glavnici, ki prestavlja osnovo za izračun zamudnih obresti v naslednjem obračunskem obdobju, tako da se določila ZOR oziroma OZ, ki obrestovanja obresti ne dovoljujejo, v tem obsegu ne uporabljajo.
lastninjenje podjetij – začasna odredba po ZLPP – začasna odredba po ZDen – prepoved razpolaganja po ZDen – ničnost pogodbe – vznemirjanje lastninske pravice
Zavarovanje zahtevkov, ki se nanašajo na podjetja, ki se lastninsko preoblikujejo, je ZLPP v 9. do 16. čl. uredil posebej z namenom, da se ob istočasnem procesu denacionalizacije omogoči tudi nemoten proces lastninskega preoblikovanja podjetij. Ker se tožnika tega zavarovanja nista poslužila, ničnostna sankcija za pravni posel, ki ga je sklenilo podjetje (2. odst. 88. čl. ZDen), ne pride v poštev.
prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za sodno varstvo – sprememba tožbe
Tožnik je tožbo, s katero je zahteval sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja, ki je bilo razvidno iz dejstva, da mu je toženec zaključil delovno knjižico, sicer vložil pravočasno, vendar je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki mu je bila vročena kasneje, postavil prepozno – po izteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje tožbo, ki je po spremembi vsebovala le zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa zahtevka za ugotovitev nezakonitosti predhodnega dejanskega prenehanja delovnega razmerja, utemeljeno zavrglo.
Ko pritožba zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava v posledici zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter za to trditev navaja razloge, je to pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, je nadaljnji kontradiktoren postopek brezpredmeten. Z navedbami, ki jih toženec poda po izteku roka za odgovor na tožbo, ne more odpraviti učinkov svoje zamude.
regres za letni dopust – podjetniška kolektivna pogodba
Podjetniška kolektivna pogodba je lahko glede višine regresa za letni dopust ugodnejša od vsakokratne kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti oziroma od vsakokratnega dogovora o višini regresa za letni dopust. To pomeni, da so tožnice upravičene do razlike med že izplačanim regresom za letni dopust in pripadajočim regresom za letni dopust glede na določbe podjetniške kolektivne pogodbe tožene stranke.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – vojaška vaja – orožje z manevrskimi naboji
Puška, pa čeprav z manevrskimi naboji, predstavlja nevarno stvar, vojaška vaja, na kateri se uporablja orožje z manevrskimi naboji, pa predstavlja nevarno dejavnost, tako da tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovarja.
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZFPPIPP člen 442, 442/10. ZPP člen 81, 205, 208.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – odgovornost družbenikov – zastaranje
Ker ZFPPIPP drugače ureja pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra in učinke izbrisa za pravice upnikov izbrisane pravne osebe, kot je bilo to urejeno v ZFPPod, (sedaj določa zastaranje zahtevkov upnikov do aktivnih družbenikov izbrisane družbe) sodišče prve stopnje tožbe zgolj zaradi poteka enoletnega roka od objave izbrisa tožene stranke iz sodnega registra ne bi smelo zavreči.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058843
ZD člen 141, 142/1, 142/3.
podjemna pogodba – odgovornost za napake izvršenega posla – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Če višina plačanih dolgov zapustnika že presega vrednost podedovanega premoženja, je potrebno že iz tega razloga tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva plačilo obveznosti zapustnika, v celoti zavrniti.
dokazovanje - višina škode - dokazna sredstva - pripoznava
Pravdni postopek ne pozna izključnih dokaznih sredstev. Nikakršnega utemeljenega razloga zato ni, da je mogoče višino škode, ki tožniku pripada, ugotavljati le s pomočjo računov, ki so bili izdani po škodnem dogodku. Višino škode je mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokazi.
Po določbi 3. člena ZPPLPS se kot nova parcela odmeri le stavbišče, na katerem stoji zgradba in šele potem se lahko predlaga vpis v etažno lastnino le za to na novo odmerjeno parcelo. Predlog za vpis etažne lastnine na parceli, ki v naravi predstavlja stavbo, dvorišče in njivo ni utemeljen.
ZDen člen 44, 45. ZSOS člen 7. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 7, 12, 12/1, 12/1-2.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada – obresti od odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada in se obveznice izročajo na podlagi odločbe, ki je postala pravnomočna po 1. 7. 1996 (po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice), je osnova za izračun enaka odškodnini, na katero se glasi odločba. Za take primere je obrestovanje obveznic urejeno v 45. členu ZDen (po 6 % z zakonom določeni obrestni meri), in ne v 7. odstavku 44. člen ZDen.
V zapuščinskem postopku ni predvidena izdaja vmesnega sklepa o dedovanju in ni mogoče uporabiti določbe 163. čl. ZD o subsidiarni uporabi pravila, določenega v 315. čl. ZPP.
Navedbe o neuporabi služnosti po priposestvovalnem obdobju in o nepotrebnosti služnosti za toženo stranko bi tožeča stranka lahko uveljavljala z zahtevkom na prenehanje stvarne služnosti po določbah 58. člena ZTLR oziroma 222. in 223. člena SPZ, česar pa v pravdnem postopku ni storila.
Izvrševanje služnosti je pravni standard, pri katerem se zahteva primerna in konsistentna uporaba služeče stvari, kar ni nujno vsakodnevna uporaba; frekvenca uporabe služeče stvari je namreč med drugim odvisna od narave in načina uporabe gospodujoče stvari
ZDR člen 110, 111/1, 111/1-2. Pravilnik o posesti in nošenju službenega orožja in streliva v policiji člen 8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – naklep
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik s tem, ko je v nasprotju s predpisi v tujino odnesel službeno pištolo, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Očitano kršitev je storil naklepno. Dejstvo, da so italijanski organi pištolo zaplenili, je posledica te kršitve in zato ni potrebno, da bi tožnik tudi glede te posledice ravnal naklepno oziroma s hudo malomarnostjo.
Pravna pravila ODZ kot ZTLR so določala enake pogoje za priposestvovanje - dobroverno lastniško posest, kar pomeni, da mora oseba, ki uveljavlja takšno pravico, imeti stvar v posesti kot svojo stvar in biti hkrati v dobri veri, da je stvar njegova last.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved
Kadar delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ob sklicevanju na 1. in 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, za zakonitost takšne odpovedi zadostuje, da se ugotovi, da so podani razlogi za odpoved po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, in ni potrebno dokazovati tudi obstoja razlogov za odpoved po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč zadošča že obstoj enega od zakonsko predpisanih razlogov za odpoved.