Navedbe o neuporabi služnosti po priposestvovalnem obdobju in o nepotrebnosti služnosti za toženo stranko bi tožeča stranka lahko uveljavljala z zahtevkom na prenehanje stvarne služnosti po določbah 58. člena ZTLR oziroma 222. in 223. člena SPZ, česar pa v pravdnem postopku ni storila.
Izvrševanje služnosti je pravni standard, pri katerem se zahteva primerna in konsistentna uporaba služeče stvari, kar ni nujno vsakodnevna uporaba; frekvenca uporabe služeče stvari je namreč med drugim odvisna od narave in načina uporabe gospodujoče stvari
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – vojaška vaja – orožje z manevrskimi naboji
Puška, pa čeprav z manevrskimi naboji, predstavlja nevarno stvar, vojaška vaja, na kateri se uporablja orožje z manevrskimi naboji, pa predstavlja nevarno dejavnost, tako da tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel, objektivno odgovarja.
Stališče sodišča prve stopnje, da terjatev ni likvidna, če je sporna in nedoločena, je preozko in zato materialnopravno zmotno. OZ pojma likvidnost izrecno ne določa, zato je treba biti pri njegovi razlagi zelo previden, saj bi ozka razlaga in strogo razumevanje likvidnosti lahko hitro pripeljalo do sklepa, da je mogoče pobotanje samo s terjatvijo, ki je ugotovljena s pravnomočno sodbo. Samo takšna terjatev je namreč v celoti nesporna in določena. Priznanje terjatve tako ni pogoj za njeno zmožnost pobotanja.
Začasna odredba lahko preneha zgolj iz zakonsko predvidenih razlogov, med katere pa ne spada delitev parcele, torej se vsa bremena zemljiškoknjižno prenašajo na nove parcele – naslednice, ne glede na kasnejše katastrske spremembe parcel.
Pravni interes (pravna korist) predstavlja možnost, da stranka z uveljavljanim pravnim sredstvom doseže zase ugodnejši pravni položaj, kot ga ima ali da obstoječega vsaj zavaruje pred grozečimi posegi.
Zakon varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je pošten. Tožeča stranka je tožencu izplačala odškodnino po sodbi sodišča prve stopnje, obenem pa je vložila pritožbo zoper to sodbo. Ob plačilu je toženi stranki sporočila, da bo v primeru, da se bo v nadaljevanju postopka ugotovilo, da oškodovanec (toženec) ni upravičen do take odškodnine, preveč izplačani znesek zahtevala nazaj. Toženec tako ni bil oziroma ni mogel biti pošten prejemnik odškodnine.
ZPP člen 180, 180/1. ZOR člen 155, 200, 200/1. OZ člen 132, 179, 179/1.
sklepčnost tožbe
Sodišče lahko s sodbo ugodi le zahtevku z dejansko podlago v tožbenih trditvah, ki imajo ob ustrezni aplikaciji materialnega prva za posledico utemeljenost tožbenega zahtevka.
razpis naroka za glavno obravnavo – čas, potreben za pripravo na narok
Če se stranka s preložitvijo naroka na rok, krajši od 15 dni, strinja oziroma predlaga preložitev pravočasno razpisanega naroka, sodišče pa njenemu predlogu ugodi in narok preloži (čeprav na krajši rok od 15 dni), se ne more sklicevati na kršitev 2. odst. 280. člena ZPP. Poleg tega 15-dnevnega roka ni treba spoštovati pri vabljenju stranke (ki ima pooblaščenca) na zaslišanje. Pri svojem zaslišanju stranka nastopa kot dokazno sredstvo, ki daje izjave vednosti o spornih dejstvih. Za to pa se ji na zaslišanje ni treba pripravljati.
izvršba na podlagi verodostojne listine - menica - obrazloženost ugovora
Ugovorne trditve dolžnika, da upniku nič ne dolguje, in da upniku ni izročil menice, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, so pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice) lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Obstoja negativnih dejstev dolžnik ni dolžan dokazovati.
Tolmačenje, da bi imel lahko dolžnik iz razloga, ker ga je upnik v predlogu za izvršbo označil kot meničnega zavezanca (verodostojne listine upnik predlogu ni dolžan priložiti), le ugovore po meničnem pravu, bi dolžnika postavljalo v slabši položaj od toženca v pravdnem postopku, ki v odgovoru na tožbo zatrjuje negativno dejstvo, kar je napačno tudi z vidika temeljnih procesnih jamstev.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0058843
ZD člen 141, 142/1, 142/3.
podjemna pogodba – odgovornost za napake izvršenega posla – odgovornost za zapustnikove dolgove – vrednost podedovanega premoženja
Če višina plačanih dolgov zapustnika že presega vrednost podedovanega premoženja, je potrebno že iz tega razloga tožbeni zahtevek, s katerim se zahteva plačilo obveznosti zapustnika, v celoti zavrniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0058842
OZ člen 111, 111/1, 190, 193. ZVPot člen 41, 41/1.
pogojevanje prodaje z vnaprejšnjim plačilom kupnine – obresti od vnaprej plačane kupnine – odpadla pravna podlaga – neupravičena obogatitev – obsega vračanja – plačilo zakonskih zamudnih obresti
41. člen ZVPot je mogoče uporabiti le v primeru, da se prodajna pogodba uresniči in prodajalec blago dobavi ali opravi storitev, ne pa v primeru, ko je prodajna pogodba razvezana ali razveljavljena.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058858
ZIZ člen 226, 226/4, 226/5.
začasna odredba – denarna kazen – višina denarne kazni – poseg v osebnostne pravice
Namen denarne kazni iz 4. odstavka 226. člena ZIZ ni kaznovanje. Kaznovanje pa se odraža tudi v obliki določanja nesorazmerno ali drastično visokih zneskov. Takšen pa je v konkretnem primeru znesek 100.000,00 EUR, katerega je pritožbeno sodišče znižalo na 30.000,00 EUR.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Dohodki invalidnega polnoletnega tožnika so nižji od minimalne plače. Dohodki tožnikovih staršev so povprečni, potrebe pa zaradi obiskovanja tožnika v varstveni ustanovi, kjer je nastanjen, povečane. S plačilom takse, ki več kot petkrat presega tožnikovo invalidnino, bi bila sredstva, s katerimi se družina preživlja, znatno zmanjšana.
dokazni standard – prepričanje kot dokazni standard
Da je mogoče neko dejstvo vzeti kot podlago sodne odločbe, mora biti dokazano s tako stopnjo, da je izključen vsak razumen dvom; da v resničnost ugotovljenih dejstev ne dvomi noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
solastninska pravica – teorija o zlorabi pravice – krajevno običajen način – način uporabe – postavitev snegolovov
Postavitev snegolovov je nekaj krajevno običajnega. Zato njihova postavitev na tistem realnem delu solastne stvari, ki ga upravlja toženec, pomeni izvrševanje solastninske pravice v mejah abstraktnega upravičenja in ne predstavlja posega v solastninsko pravico drugega solastnika.
ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2-14, 339/2-15. PZ člen 680, 715, 715/1. OZ člen 921.
kasko zavarovanje vodnih plovil – obstoj zavarovalnega primera – izvedba dokaza z izvedencem
Dokazno breme glede nastanka zavarovalnega primera je na zavarovalcu – tožniku, dokazati pa mora: dogodek, kraj dogodka in čas dogodka. Glede dogodka (ki predstavlja zavarovalni primer) mora tožnik dokazati njegov vzrok in posledico ter vzročno zvezo med njima.
zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – priglasitev terjatve v stečajnem postopku – trenutek nastanka škode
Ni res, da je v obravnavanem primeru prišlo do škode šele takrat, ko tožnik ni prejel izplačila iz stečajne mase. Tožnikova škoda je namreč nastala že z iztekom roka za prijavo terjatev v stečajnem postopku, ki ga je tožnikov pooblaščenec zamudil. Najkasneje takrat je bilo jasno, da tožnik zaradi malomarnosti svojega pooblaščenca ne bo prišel do že pravnomočno prisojene odškodnine. Dejstvo, da tedaj še ni moglo biti znano, kolikšen del stečajne mase bi ob njeni delitvi pripadal tožniku, če bi pravočasno prijavil svojo odškodninsko terjatev, pa na začetek zastaranja ni imelo nobenega vpliva.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog za odpoved
Kadar delodajalec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ob sklicevanju na 1. in 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, za zakonitost takšne odpovedi zadostuje, da se ugotovi, da so podani razlogi za odpoved po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, in ni potrebno dokazovati tudi obstoja razlogov za odpoved po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč zadošča že obstoj enega od zakonsko predpisanih razlogov za odpoved.
sodni rok – podaljšljivost sodnega roka – podaljšanje roka na predlog stranke
Rok, ki ga določi sodišče prve stopnje, je sodni rok, ki je iz opravičenih razlogov sicer podaljšljiv, vendar le na predlog stranke in to pred potekom roka. Toženec niti ne trdi, da bi pred potekom 8-dnevnega roka, določenega s sklepom, zaprosil za njegovo podaljšanje.