komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - možnost priključitve na komunalno opremo - komunalno opremljeno zemljišče
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj tudi ni mogoče odmeriti NUSZ.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku. Tožnik je predhodno zaprosil za mednarodno zaščito že na Hrvaškem, ki jo je nato samovoljno zapustil, pred odločitvijo o njegovi prošnji. V Sloveniji, kamor je prišel na nedovoljen način, je svojo prvo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito s pisno izjavo umaknil, ker da bo počakal, da ga policija vrne na Hrvaško. Na zaslišanju pa je v zvezi s tem povedal drugače, saj je povedal, da je svojo prvo namero umaknil zato, ker mu je prevajalec v Centru rekel, da bo moral zelo dolgo čakati na odločitev, najmanj 6 mesecev. Ob podaji prošnje in na zaslišanju je sicer navajal, da je želel v eno od držav članic Schengna, ne da bi to državo izrecno navedel. Vendar pa iz podatkov v spisu izhaja, da se je v Zagrebu seznanil še s tremi drugimi prosilci za azil, s katerimi so se dogovorili, da bodo šli proti Italiji. Dejstvo, da je bil tožnik skupaj s temi tremi prosilci prijet s strani PP Koper dodatno kaže na to, da je bila tožnikova ciljna država Italija.
Glede na obstoj tožnikove begosumnosti in glede na varnostne razmere v Azilnem domu, kjer ni ustreznih mehanizmov za preprečitev odhoda, ne bi bilo mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa, to je ukrepa pridržanja v Azilnem domu. Zato je samo s pridržanjem na Center za tujce, kjer velja strožji režim, mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije, dokler ne bo predan Hrvaški.
Ker lahko sodišče izda začasno odredbo le do izdaje pravnomočne sodbe, sodišče pa je z izdajo sodbe v I. točki izreka pravnomočno odločilo v zadevi, ob upoštevanju določbe 71. člena ZMZ-1 niso več izpolnjene procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - znatna nevarnost pobega - objektivni kriteriji - časovna omejitev trajanja pridržanja
Vsebino pogoja za izrek ukrepa pridržanja „znatne nevarnosti pobega“ je med drugim treba ugotavljati v povezavi s točko (n) 2. člena Uredbe Dublin III. Enako stališče je izrazilo tudi Vrhovno sodišče, ki je razen tega izrazilo tudi stališče, da uporaba določbe 68. člena ZTuj-2 z opredelitvijo, kdaj obstoji „znatna nevarnost pobega“, omogoča ustrezno uporabo Uredbe Dublin III glede ugotavljanja tega dejstva v povezavi z osebo, ki je v postopku po tej uredbi, saj vsaj nekatere določbe ustrezajo objektivnim kriterijem za opredelitev pojma „nevarnost pobega“ določene osebe skladno z zahtevami Uredbe Dublin III. Ob ugotovitvi obstoja znatne nevarnosti pobega je tožena stranka tožniku tudi pravilno izrekla pridržanje na prostore in območje Centra za tujce, ker bo le tako mogoče zagotoviti na učinkovit način izvedbo postopka določitve odgovorne države članice po Uredbi Dublin III ter izročitev pristojni državi članici.
Pridržanje skladno s 3. odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III traja čim manj časa in ne sme trajati dlje, kot je razumno potrebno za skrbno izvedbo upravnih postopkov, vse do izvršitve predaje skladno s to uredbo.
Obstoja možnost, da se potrošniki ne bi odločili za nakup blazine X., če ne bi bila tožničina dejavnost predstavljena kot zdravstvena dejavnost, ki se ukvarja z diagnozo zdravja potrošnikov ter prodaja izdelek, ki ugotovljene zdravstvene težave odpravi.
Odlok lastniku zemljišča nalaga košnja trave enkrat mesečno v dobi rasti trave ter čiščenje in vzdrževanje zemljišča, pri čemer iz določbe izhaja tudi njen namen, to je urejen videz naselij. Ta določba torej lastniku zemljišča ne nalaga skrbi za urejen videz kraja nasploh, ampak določene aktivnosti v zvezi z lastno parcelo, urejen videz naselij pa je namen, zaradi katerega je bila takšna določba sprejeta.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - subsidiarni upravni spor
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v postopku. Tožnik je predhodno zaprosil za mednarodno zaščito že na Hrvaškem in tam dobil negativno odločitev. Kljub odločitvi pristojnega hrvaškega organa, da mora zapustiti evropski gospodarski prostor, je na nedovoljen način prišel v Slovenijo. Tako ob podaji prošnje za mednarodno zaščito kot tudi na zaslišanju je kot svojo ciljno državo navajal Italijo. V Sloveniji je prvo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito dne 23. 5. 2016 s pisno izjavo umaknil, z obrazložitvijo, da ne želi azila v Sloveniji, temveč se želi vrniti na Hrvaško. Nato je dne 24. 6. 2016 podal drugo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in vložil prošnjo dne 30. 5. 2016. Ob podaji prošnje je povedal, da si je premislil, ker bi ga, če bi bil vrnjen na Hrvaško, tam zaprli, ker je že potekel rok, da zapusti državo, ki mu je bil določen in v katerem bi se lahko prosto gibal po Hrvaški. Navedene okoliščine pa dajejo zadostno podlago za zaključek, da je v tožnikovem primeru podana znatna nevarnost, da bo, če ne bo pridržan, Slovenijo zapustil.
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja nevarnosti pobega v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III ugotavljala glede na objektivne kriterije, ki ustrezajo okoliščinam iz prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Ni možno zoper isti akt zahtevati dvojnega sodnega varstva, tako po 2. kot po 4. členu ZUS-1, ker se to dvoje izključuje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 52.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - tožbena novota - začasna odredba
Pavšalno zatrjevanih pomanjkljivosti po mnenju sodišča ni mogoče enačiti s sistemskimi pomanjkljivostmi v zvezi s azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Tožnik se v tožbi sklicuje na poročila o sistemskih pomanjkljivostih v azilnem postopku na Hrvaškem. Glede na datume teh poročil je razvidno, da so te informacije obstajale že v času izdaje izpodbijanega akta, tožnik pa ni navedel nobenega opravičenega razloga zakaj jih ni mogel navesti že v postopku izdaje upravnega akta.
Tožnik se ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, zato je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - odvzem državljanstva - prosti preudarek - obseg sodne presoje
Tožena stranka je pravilno uporabila namen prostega preudarka in uporabo prostega preudarka tudi ustrezno obrazložila. Namen prostega preudarka je po tretjem odstavku 12. člena ZDRS opredeljen s pojmom nacionalnega interesa. Tožena stranka je zelo obsežno in podrobno pojasnila, zakaj meni, da ni v nacionalnem interesu, da se tožnika sprejme v državljanstvo Republike Slovenije.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravica do odškodnine - upravičenec do odškodnine
Ključno za priznanje statusa po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je, da je oseba kljub izbrisu iz registra stalnega prebivalstva skušala urediti svoj status v Republiki Sloveniji s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma državljanstva Republike Slovenije (in ob izpolnitvi pogojev iz druge in tretje alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, ki pa se ugotavljata šele, ko je prvi pogoj, to je vložitev vloge za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali državljanstva izpolnjen). Po presoji sodišča je tako treba razlagati tudi pogoj iz prve alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, saj je šele s takšno razlago realiziran namen zakona, to je poprava kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so bile storjene z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - zaščitena kmetija - promet z gozdnim zemljiščem
Odločba po 4. členu ZDKG ima ugotovitveni značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja. V primeru ugotavljanja pravnega stanja - statusa zaščitene kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati. To pa lahko organ ugotavlja kadarkoli, saj je v navedenem členu določeno, da zaščitno kmetijo na predlog lastnika, sodišča ali po uradni dolžnosti preveri oziroma določi z odločbo upravni organ.
ukrep zavarovalnega nadzora - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - pogoji za odvzem dovoljenja - pregled poslovne dokumentacije - možnost izjave v postopku
Očitane kršitve so tudi po presoji sodišča takšne narave, da so skladno s 6. alinejo šestega odstavka 238. člena ZZavar bile razlog, da je Agencija tožnici pravilno in upravičeno izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.
Tožnik zoper zatrjevano preganjanje ni poiskal zaščite pri pristojnih organih v izvorni državi in zato ne more uspešno uveljavljati mednarodne zaščite, ki nastopi šele potem, če mu državni subjekti v izvorni državi ne bi mogli zagotoviti ustrezne zaščite.
Nedržavni subjekti lahko štejejo kot subjekti preganjanja ali resne škode le, če je mogoče dokazati, da država ali politične stranke in organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.
Izpodbijana odločitev temelji na mnenju posebne zdravniške komisije, ki je napisano na obrazcu. To mnenje pa ni obrazloženo in je zato pomanjkljivo in kot tako ne more biti podlaga za odločitev o tožnikovi nezmožnosti za vožnjo. Mnenje posebne zdravstvene komisije je izvedensko mnenje, ki je sicer res podlaga za odločitev, vendar pa mora biti obrazloženo, kot to določa drugi odstavek 193. člena ZUP, da ga je mogoče po pravilih tega postopka preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - omejitev razpolaganja s premoženjem - osebni stečaj družinskega člana
V okoliščinah tretjega odstavka 14. člena ZBPP se premoženje, ki ga ima prosilec oziroma njegovi družinski člani, pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Tožnikova žena, ki je v postopku osebnega stečaja, je omejena pri sklepanju pogodb in opravljanju drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njenim premoženjem, ki spada v stečajno maso, saj se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Ni mogoče upoštevati tožničinih ugovorov, da se nepremičnina po določbi 27. člena ZSVarPre ne bi smela upoštevati, ker naj bi pripadala njenemu bivšemu zakoncu. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je v času izdaje izpodbijane odločbe tožnica bila še vedno (so)lastnica navedene nepremičnine.
Samo račun, ki ima v formalnem smislu ključne podatke in temelji na dejansko opravljenem poslovnem dogodku, je verodostojna knjigovodska listina in kot tak podlaga za plačilo obveznosti oziroma uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.