komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - možnost priključitve na komunalno opremo - komunalno opremljeno zemljišče
Če lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča zaradi komunalne neopremljenosti zemljišča na njem ne more zgraditi objekta, mu zanj tudi ni mogoče odmeriti NUSZ.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - subsidiarni upravni spor - začasna odredba
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v dosedanjem postopku. Tožnik je predhodno zaprosil za mednarodno zaščito že na Hrvaškem, ki jo je nato samovoljno zapustil, pred odločitvijo o njegovi prošnji. V Sloveniji, kamor je prišel na nedovoljen način, je svojo prvo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito s pisno izjavo umaknil, ker da bo počakal, da ga policija vrne na Hrvaško. Na zaslišanju pa je v zvezi s tem povedal drugače, saj je povedal, da je svojo prvo namero umaknil zato, ker mu je prevajalec v Centru rekel, da bo moral zelo dolgo čakati na odločitev, najmanj 6 mesecev. Ob podaji prošnje in na zaslišanju je sicer navajal, da je želel v eno od držav članic Schengna, ne da bi to državo izrecno navedel. Vendar pa iz podatkov v spisu izhaja, da se je v Zagrebu seznanil še s tremi drugimi prosilci za azil, s katerimi so se dogovorili, da bodo šli proti Italiji. Dejstvo, da je bil tožnik skupaj s temi tremi prosilci prijet s strani PP Koper dodatno kaže na to, da je bila tožnikova ciljna država Italija.
Glede na obstoj tožnikove begosumnosti in glede na varnostne razmere v Azilnem domu, kjer ni ustreznih mehanizmov za preprečitev odhoda, ne bi bilo mogoče učinkovito uporabiti drugega, manj prisilnega ukrepa, to je ukrepa pridržanja v Azilnem domu. Zato je samo s pridržanjem na Center za tujce, kjer velja strožji režim, mogoče zagotoviti, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije, dokler ne bo predan Hrvaški.
Ker lahko sodišče izda začasno odredbo le do izdaje pravnomočne sodbe, sodišče pa je z izdajo sodbe v I. točki izreka pravnomočno odločilo v zadevi, ob upoštevanju določbe 71. člena ZMZ-1 niso več izpolnjene procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5, 128, 128/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-5, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - način rabe vode - skladnost uredbe z zakonom
Vodno dovoljenje vsebuje opis vrste, obsega in namena vodne pravice, zato tožnica v tem postopku ne more doseči ugotavljanja specifičnosti načina rabe vode v tehnološki namen in drugačne opredelitve, kot izhaja iz izdanega delnega vodnega dovoljenja.
Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (prenovitev) člen 3, 3/2, 13, 13/1, 21. ZMZ člen 74, 74/4, 74/5, 125. ZUP člen 8. ZUS-1 člen 32, 32/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca za obravnavanje prošnje odgovorni državi - obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito - nezakonito prečkanje meje - predložitev zahteve za sprejem - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega razmerja - začasna odredba
Organ je zadosti natančno pojasnil, zakaj meni, da v Republiki Hrvaški ni sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev. Glede na to in ker tožnik na osebnem razgovoru in niti kasneje do izdaje izpodbijanega sklepa ni podal navedb, ki bi dajale podlago za domnevo o obstoju sistemskih pomanjkljivosti azilnega postopka v Republiki Hrvaški, ob tem ko je imel pravnega zastopnika, se sodišče s tožnikom ne strinja, da bi moral organ sam iskati javno dostopne informacije o azilnem sistemu na Hrvaškem ter da je organ kršil pravila postopka, ker ni ugotovil resničnega dejanskega stanja. Obstoj pogojev po drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III, to je utemeljenih domnev o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Hrvaški, tako tudi po presoji sodišča ni izkazan, pri čemer, kot je sodišče že navedlo, organu ni mogoče očitati, da bi kršil obveznosti, ki zanj izhajajo iz 8. člena ZUP.
Iz četrtega odstavka 74. člena ZMZ izhaja, da le tožba zoper odločbo o zavrnitvi prošnje zadrži izvršitev, medtem ko v primeru vseh drugih odločitev po tem zakonu tožba ne zadrži njihove izvršitve. Ker pa se tudi po uveljavitvi ZMZ-1 z dne 24. 4. 2016 za postopke sodnega varstva določba 74. člena ZMZ uporablja v primerih, če je oseba vložila prošnjo za mednarodno zaščito pred uveljavitvijo ZMZ-1, kot je tudi obravnavani (125. člen ZMZ-1), to pomeni tudi, da je zoper to sodbo dopustna pritožba (peti odstavek 74. člena ZMZ) ter da s to sodbo tako v zadevi še ni pravnomočno odločeno. Glede na to je pravni interes tožnika za zahtevo za začasno odredbo tudi ob izdaji te sodbe še izkazan.
Ker obveznost tožnika za plačilo spornega zneska izhaja iz izvršljive odločbe, sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da tožnik ni dolžan plačati navedenega zneska. Obveznost je bila namreč ugotovljena z odločbo, ki je izvršljiva, kar pa zadošča za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe.
odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - zaščitena kmetija - promet z gozdnim zemljiščem
Odločba po 4. členu ZDKG ima ugotovitveni značaj in samo ugotavlja pravno posledico, ki sledi iz zakona glede na ugotovljeno dejansko stanje. Deklarativna odločba pa pravno učinkuje od tedaj, ko so nastala dejstva, ki so po zakonu pomembna za nastanek pravnega stanja. V primeru ugotavljanja pravnega stanja - statusa zaščitene kmetije - je to od časa nastanka lastninskega in katastrskega stanja, ki ga je pri izdaji odločbe treba upoštevati. To pa lahko organ ugotavlja kadarkoli, saj je v navedenem členu določeno, da zaščitno kmetijo na predlog lastnika, sodišča ali po uradni dolžnosti preveri oziroma določi z odločbo upravni organ.
napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - samoprijava
Po določbi 63. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec tudi vloži davčno napoved na podlagi samoprijave. Takšno napoved pa lahko vloži najpozneje do vročitve odmerne odločbe (prvi odstavek 63. člena ZDavP-2). V konkretnem primeru to pomeni, da bi bilo treba tožnikovo vlogo – napoved za odmero dohodnine, ki jo je tožnik prepozno, zavreči. V obravnavanem primeru je davčni organ sicer štel, da navedena napoved pomeni pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine, in jo je zavrgel kot nedopustno. Čeprav je tožena stranka navedeno vlogo štela kot da gre za pritožbo, pa je sama odločitev o zavrženju pravilna, saj po določbi prvega odstavka 63. člena vložitev davčne napovedi po vročitvi odmerne odločbe ni več dopustna, torej je nedovoljena.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - pravnomočna obsodba zaradi prepovedanega prehajanja meje - pravnomočna obsodba zaradi poskusa protipravnega odvzema prostosti - pravica do družinskega življenja
ZTuj-2 ne zahteva, da bi prvostopenjski organ pri presoji zavrnitvenih razlogov upošteval časovno oddaljenost obsodb in skorajšnje brisanje kazni iz kazenske evidence, ker zadostuje že sama nevarnost oziroma sum.
Prvostopenjski organ je pravico do družinskega življenja tehtal z osebnimi okoliščinami tožnika in ugotovil, da sklenitev zakonske zveze med slovenskim državljanom in tujcem, še ne pomeni, da se tujcu zaradi sklenitve zakonske zveze dovoli prebivanje v Republiki Sloveniji ter da tožniku z zavrnitvijo izdaje dovoljenja za začasno prebivanje pravica do družinskega življenja ni odvzeta niti ni omejeno njeno izvrševanje na območju izven Republike Slovenije, pri čemer pa je sama žena tožnika na zaslišanju povedala, da bo v primeru zavrnilne odločbe s tožnikom odšla v Kosovo.
Samo račun, ki ima v formalnem smislu ključne podatke in temelji na dejansko opravljenem poslovnem dogodku, je verodostojna knjigovodska listina in kot tak podlaga za plačilo obveznosti oziroma uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravica do odškodnine - upravičenec do odškodnine
Ključno za priznanje statusa po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je, da je oseba kljub izbrisu iz registra stalnega prebivalstva skušala urediti svoj status v Republiki Sloveniji s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma državljanstva Republike Slovenije (in ob izpolnitvi pogojev iz druge in tretje alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, ki pa se ugotavljata šele, ko je prvi pogoj, to je vložitev vloge za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali državljanstva izpolnjen). Po presoji sodišča je tako treba razlagati tudi pogoj iz prve alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, saj je šele s takšno razlago realiziran namen zakona, to je poprava kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so bile storjene z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.
ukrep zavarovalnega nadzora - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - pogoji za odvzem dovoljenja - pregled poslovne dokumentacije - možnost izjave v postopku
Očitane kršitve so tudi po presoji sodišča takšne narave, da so skladno s 6. alinejo šestega odstavka 238. člena ZZavar bile razlog, da je Agencija tožnici pravilno in upravičeno izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - kršitev človekovih pravic - drugo sodno varstvo
V konkretnem primeru je bila analiza tožnikovega vzorca DNK opravljena za potrebe kazenskega postopka, ki teče zoper tožnika. ZKP pa določa v raznih fazah postopka več možnosti, ko lahko obdolženec dokazuje, da mu je bilo s pridobitvijo določenega dokaza na nedovoljen način poseženo v določeno ustavno pravico. Torej je drugo sodno varstvo zagotovljeno izven upravnega spora zaradi varstva ustavnih pravic in sicer v kazenskem postopku pred sodišči splošne pristojnosti.
Glede hrambe tožnikovega vzorca DNK in njegove zahteve za izbris rezultatov analize je zagotovljeno drugo sodno varstvo, to je sodno varstvo v rednem upravnem sporu po predhodno zaključenem upravnem postopku.
Tožnik zoper zatrjevano preganjanje ni poiskal zaščite pri pristojnih organih v izvorni državi in zato ne more uspešno uveljavljati mednarodne zaščite, ki nastopi šele potem, če mu državni subjekti v izvorni državi ne bi mogli zagotoviti ustrezne zaščite.
Nedržavni subjekti lahko štejejo kot subjekti preganjanja ali resne škode le, če je mogoče dokazati, da država ali politične stranke in organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo.
Izpodbijana odločitev temelji na mnenju posebne zdravniške komisije, ki je napisano na obrazcu. To mnenje pa ni obrazloženo in je zato pomanjkljivo in kot tako ne more biti podlaga za odločitev o tožnikovi nezmožnosti za vožnjo. Mnenje posebne zdravstvene komisije je izvedensko mnenje, ki je sicer res podlaga za odločitev, vendar pa mora biti obrazloženo, kot to določa drugi odstavek 193. člena ZUP, da ga je mogoče po pravilih tega postopka preizkusiti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 52.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - tožbena novota - začasna odredba
Pavšalno zatrjevanih pomanjkljivosti po mnenju sodišča ni mogoče enačiti s sistemskimi pomanjkljivostmi v zvezi s azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Tožnik se v tožbi sklicuje na poročila o sistemskih pomanjkljivostih v azilnem postopku na Hrvaškem. Glede na datume teh poročil je razvidno, da so te informacije obstajale že v času izdaje izpodbijanega akta, tožnik pa ni navedel nobenega opravičenega razloga zakaj jih ni mogel navesti že v postopku izdaje upravnega akta.
Tožnik se ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, zato je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - odvzem državljanstva - prosti preudarek - obseg sodne presoje
Tožena stranka je pravilno uporabila namen prostega preudarka in uporabo prostega preudarka tudi ustrezno obrazložila. Namen prostega preudarka je po tretjem odstavku 12. člena ZDRS opredeljen s pojmom nacionalnega interesa. Tožena stranka je zelo obsežno in podrobno pojasnila, zakaj meni, da ni v nacionalnem interesu, da se tožnika sprejme v državljanstvo Republike Slovenije.