ZMZ-1 člen 84. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZUS-1 člen 4, 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - nesodelovanje v postopku - začasna odredba
Odločanje tožene stranke o pridržanju ni utemeljeno na diskreciji, temveč na ugotovitvi, ali so podani predpisani pogoji.
Presoja nevarnosti pobega mora biti opravljena v vsakem posameznem primeru in to na podlagi zakonsko določenih objektivnih kriterijev. Opredelitev pojma „nevarnost pobega“ je tako izrecno vsebovana v 68. členu ZTuj-2, pri tem da se lahko uporabijo zgolj tisti razlogi, ki so skladni s posebnimi značilnostmi in cilji Uredbe (EU) št. 604/2013. Te okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega pa so zlasti tujčeva pravnomočna obsodba za kazniva dejanja, posedovanje tuje, ponarejene ali drugače spremenjene potne in druge listine, navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku.
Presoje sorazmernosti ukrepa omejitve gibanja ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostmi izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - časovna omejitev pridržanja
Tožnik je predhodno zaprosil za mednarodno zaščito tudi že na Madžarskem, kjer je po lastnih navedbah ostal približno 10 – 15 dni, vendar tam na odločitev ni počakal. V Sloveniji je svojo prvo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito s posebno pisno izjavo izrecno umaknil, nato pa jo je ponovno vložil dne 26. 5. 2016. Na zaslišanju na glavni obravnavi pa je izpovedal, da je že od začetka hotel v Italijo ter da je na Madžarskem sicer tudi zaprosil za azil, vendar tam na odločitev ni počakal, ampak je ostal le 10 – 15 dni, nato pa odšel v Italijo. Ko je bilo tožniku na glavni obravnavi predočeno, da je prvo namero za vložitev prošnje v Sloveniji umaknil, je to potrdil. Navedene okoliščine tudi po presoji sodišča dajejo zadostno podlago za zaključek, kot ga je naredila tožena stranka, da je v tožnikovem primeru podana znatna nevarnost, da bo tožnik, če ne bo pridržan v Centru za tujce, Slovenijo in Azilni dom samovoljno zapustil, še zlasti ob dejstvu, da si že od začetka želi v Italijo.
Ker tožnik v tožbi očita, da je tožena stranka pri ustni naznanitvi izrečenega ukrepa pridržanja časovno omejitev izrekla na dva različna alternativna načina, od katerih je le enega mogoče enačiti s časovno omejitvijo, kot je opredeljena v izreku pisnega odpravka, sodišče pojasnjuje, da ta nepravilnost sama po sebi ni mogla vplivati na pravilnost odločitve tožene stranke o stvari, ki je tudi sicer po presoji sodišča pravilna in ki tudi v obrazložitvi na razumljiv način pojasnjuje, da pridržanje skladno s 3. odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III traja čim manj časa in ne sme trajati dlje, kot je razumno potrebno za skrbno izvedbo upravnih postopkov, vse do izvršitve predaje skladno s to uredbo.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5, 128, 128/1. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 6, 6/1, 6/1-2, 6/1-5, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - način rabe vode - skladnost uredbe z zakonom
Vodno dovoljenje vsebuje opis vrste, obsega in namena vodne pravice, zato tožnica v tem postopku ne more doseči ugotavljanja specifičnosti načina rabe vode v tehnološki namen in drugačne opredelitve, kot izhaja iz izdanega delnega vodnega dovoljenja.
Samo račun, ki ima v formalnem smislu ključne podatke in temelji na dejansko opravljenem poslovnem dogodku, je verodostojna knjigovodska listina in kot tak podlaga za plačilo obveznosti oziroma uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2, 52.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - tožbena novota - začasna odredba
Pavšalno zatrjevanih pomanjkljivosti po mnenju sodišča ni mogoče enačiti s sistemskimi pomanjkljivostmi v zvezi s azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Tožnik se v tožbi sklicuje na poročila o sistemskih pomanjkljivostih v azilnem postopku na Hrvaškem. Glede na datume teh poročil je razvidno, da so te informacije obstajale že v času izdaje izpodbijanega akta, tožnik pa ni navedel nobenega opravičenega razloga zakaj jih ni mogel navesti že v postopku izdaje upravnega akta.
ukrep zavarovalnega nadzora - odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja - pogoji za odvzem dovoljenja - pregled poslovne dokumentacije - možnost izjave v postopku
Očitane kršitve so tudi po presoji sodišča takšne narave, da so skladno s 6. alinejo šestega odstavka 238. člena ZZavar bile razlog, da je Agencija tožnici pravilno in upravičeno izrekla ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje dejavnosti zavarovalnega zastopanja.
Obstoja možnost, da se potrošniki ne bi odločili za nakup blazine X., če ne bi bila tožničina dejavnost predstavljena kot zdravstvena dejavnost, ki se ukvarja z diagnozo zdravja potrošnikov ter prodaja izdelek, ki ugotovljene zdravstvene težave odpravi.
Odlok lastniku zemljišča nalaga košnja trave enkrat mesečno v dobi rasti trave ter čiščenje in vzdrževanje zemljišča, pri čemer iz določbe izhaja tudi njen namen, to je urejen videz naselij. Ta določba torej lastniku zemljišča ne nalaga skrbi za urejen videz kraja nasploh, ampak določene aktivnosti v zvezi z lastno parcelo, urejen videz naselij pa je namen, zaradi katerega je bila takšna določba sprejeta.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostaviti meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ko jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - znatna nevarnost pobega - objektivni kriteriji - začasna odredba
Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je zato šteti ukrep pridržanja za legitimen in v konkretnem primeru, z ozirom na razmere v azilnem domu, kot so opisane v izpodbijanem sklepu, pa tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen. Pri presoji namreč ni mogoče mimo razloga za pridržanje - to je tožnikove begosumnosti, saj izvedbo postopka za predajo v takšnem primeru omogoča zgolj pridržanje, ki je učinkovito in ki preprečuje, da bi prišlo do pobega.
napoved za odmero dohodnine - rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine - samoprijava
Po določbi 63. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec tudi vloži davčno napoved na podlagi samoprijave. Takšno napoved pa lahko vloži najpozneje do vročitve odmerne odločbe (prvi odstavek 63. člena ZDavP-2). V konkretnem primeru to pomeni, da bi bilo treba tožnikovo vlogo – napoved za odmero dohodnine, ki jo je tožnik prepozno, zavreči. V obravnavanem primeru je davčni organ sicer štel, da navedena napoved pomeni pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine, in jo je zavrgel kot nedopustno. Čeprav je tožena stranka navedeno vlogo štela kot da gre za pritožbo, pa je sama odločitev o zavrženju pravilna, saj po določbi prvega odstavka 63. člena vložitev davčne napovedi po vročitvi odmerne odločbe ni več dopustna, torej je nedovoljena.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - pravnomočna obsodba zaradi prepovedanega prehajanja meje - pravnomočna obsodba zaradi poskusa protipravnega odvzema prostosti - pravica do družinskega življenja
ZTuj-2 ne zahteva, da bi prvostopenjski organ pri presoji zavrnitvenih razlogov upošteval časovno oddaljenost obsodb in skorajšnje brisanje kazni iz kazenske evidence, ker zadostuje že sama nevarnost oziroma sum.
Prvostopenjski organ je pravico do družinskega življenja tehtal z osebnimi okoliščinami tožnika in ugotovil, da sklenitev zakonske zveze med slovenskim državljanom in tujcem, še ne pomeni, da se tujcu zaradi sklenitve zakonske zveze dovoli prebivanje v Republiki Sloveniji ter da tožniku z zavrnitvijo izdaje dovoljenja za začasno prebivanje pravica do družinskega življenja ni odvzeta niti ni omejeno njeno izvrševanje na območju izven Republike Slovenije, pri čemer pa je sama žena tožnika na zaslišanju povedala, da bo v primeru zavrnilne odločbe s tožnikom odšla v Kosovo.
ZZdrI člen 18. Pravilnik o živilih za posebne zdravstvene namene člen 3.
ukrep inšpektorja za zdravje - živila za posebne zdravstvene namene - prepoved oglaševanja
Na izdelkih in embalažah so na voljo potrošniku informacije, ki izkrivljajo potrošnikovo odločitev o nakupu teh izdelkov, saj predstavitev izdelkov kaže na učinke in namen živil, ki to niso, oziroma je potrošnik zaveden glede učinkov navedenih izdelkov. Na izdelkih so potrošniku na voljo informacije, ki so obvezno povezane le z živili za posebne zdravstvene namene.
sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - odvzem državljanstva - prosti preudarek - obseg sodne presoje
Tožena stranka je pravilno uporabila namen prostega preudarka in uporabo prostega preudarka tudi ustrezno obrazložila. Namen prostega preudarka je po tretjem odstavku 12. člena ZDRS opredeljen s pojmom nacionalnega interesa. Tožena stranka je zelo obsežno in podrobno pojasnila, zakaj meni, da ni v nacionalnem interesu, da se tožnika sprejme v državljanstvo Republike Slovenije.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - napačna uporaba materialnega prava
Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik že v napotnici pri priglasitvi stroškov postopka upošteval peti odstavek 17. člena ZOdv in je temu primerno tudi zmanjšal vrednost storitve. Tožena stranka je napačno uporabila peti odstavek 17. člena ZOdv, ko je že upoštevano polovično vrednost storitve še enkrat razpolovila.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/2. ZTuj-2 člen 68. ZUS-1 člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/1, 2/1-n, 28.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - nevarnost pobega - objektivni kriteriji - subsidiarni upravni spor
Na tožnikovo begosumnost kažejo njegova dejanja in navedbe v postopku. Tožnik je predhodno zaprosil za mednarodno zaščito že na Hrvaškem in tam dobil negativno odločitev. Kljub odločitvi pristojnega hrvaškega organa, da mora zapustiti evropski gospodarski prostor, je na nedovoljen način prišel v Slovenijo. Tako ob podaji prošnje za mednarodno zaščito kot tudi na zaslišanju je kot svojo ciljno državo navajal Italijo. V Sloveniji je prvo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito dne 23. 5. 2016 s pisno izjavo umaknil, z obrazložitvijo, da ne želi azila v Sloveniji, temveč se želi vrniti na Hrvaško. Nato je dne 24. 6. 2016 podal drugo namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in vložil prošnjo dne 30. 5. 2016. Ob podaji prošnje je povedal, da si je premislil, ker bi ga, če bi bil vrnjen na Hrvaško, tam zaprli, ker je že potekel rok, da zapusti državo, ki mu je bil določen in v katerem bi se lahko prosto gibal po Hrvaški. Navedene okoliščine pa dajejo zadostno podlago za zaključek, da je v tožnikovem primeru podana znatna nevarnost, da bo, če ne bo pridržan, Slovenijo zapustil.
Tožena stranka je izpolnjevanje pogoja nevarnosti pobega v skladu z drugim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III ugotavljala glede na objektivne kriterije, ki ustrezajo okoliščinam iz prvega odstavka 68. člena ZTuj-2.
Ni možno zoper isti akt zahtevati dvojnega sodnega varstva, tako po 2. kot po 4. členu ZUS-1, ker se to dvoje izključuje.
Tožnik se ne nahaja v azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, zato je sodišče ocenilo, da ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Izpodbijani sklep o izvršbi vsebuje vse sestavine, kot jih predpisuje 151. člen ZDavP-2. Davčna izvršba se v skladu z določbo prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova. Ker tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa predmetnega zneska sodne takse in stroškov izdaje tega sklepa ni plačal, je po mnenju sodišča prvostopenjski organ pravilno izdal izpodbijani sklep.
Izpodbijana odločitev temelji na mnenju posebne zdravniške komisije, ki je napisano na obrazcu. To mnenje pa ni obrazloženo in je zato pomanjkljivo in kot tako ne more biti podlaga za odločitev o tožnikovi nezmožnosti za vožnjo. Mnenje posebne zdravstvene komisije je izvedensko mnenje, ki je sicer res podlaga za odločitev, vendar pa mora biti obrazloženo, kot to določa drugi odstavek 193. člena ZUP, da ga je mogoče po pravilih tega postopka preizkusiti.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravica do odškodnine - upravičenec do odškodnine
Ključno za priznanje statusa po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP je, da je oseba kljub izbrisu iz registra stalnega prebivalstva skušala urediti svoj status v Republiki Sloveniji s pridobitvijo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma državljanstva Republike Slovenije (in ob izpolnitvi pogojev iz druge in tretje alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, ki pa se ugotavljata šele, ko je prvi pogoj, to je vložitev vloge za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali državljanstva izpolnjen). Po presoji sodišča je tako treba razlagati tudi pogoj iz prve alineje drugega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP, saj je šele s takšno razlago realiziran namen zakona, to je poprava kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so bile storjene z izbrisom iz registra stalnega prebivalstva.