odvetniška tarifa - predlog za izdajo začasne odredbe - odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru pravilno uporabilo 2. točko tarifne številke 27 OT. Glede odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe v tarifni številki 27 ni izrecno določeno, katera točka se uporabi. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 2. točko tarifne številke 27 OT, saj ni logično, da bi odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe vrednotili višje oziroma drugače kot sam predlog za izdajo začasne odredbe. Vrednotenje predloga za izdajo začasne odredbe ni odvisno od tega, za uveljavitev kakšne terjatve gre in na katero sredstvo se posega, zato tudi vrednotenje odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe po tem kriteriju ne pride v poštev. Bolj primerna je zato uporaba točke 2 tarifne številke 27 OT, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje.
ZOdv člen 20. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločanje o stroških postopka - vrednost storitve po Odvetniški tarifi - tarifa, ki velja v času nastanka taksne obveznosti - vrednotenje odvetniških storitev - uvedba postopka - čas odločanja o pravdnih stroških - uporaba tarife
Sodišče pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja uporablja odvetniško tarifo. Plačilo in stroški se obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z Odvetniško tarifo drugače določeno (20. člen ZOdv).
Razlika med vrednotenjem storitve ob uvedbi postopka (1300 točk pri vrednosti točk 0,459 EUR) in v času odločanja (1200 točk pri vrednosti točk 0,6 EUR) ni nižja za več kot 10 %. Pogoji iz tretjega odstavka 12. člena OT za uporabo storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka za odmero odvetniških stroškov tožeče stranke niso izpolnjeni.
sklep o stroških - odločitev o pravdnih stroških - sklenitev sodne poravnave - nagrada za odvetniške storitve
Stališče prvega sodišča, da je nagrada za sklenitev sodne poravnave všteta v nagrado za sestavo tožbe in vlog po tar. št. 19 in 20 OT, je napačno. Sklenitev sodne poravnave v obravnavani zadevi je ovrednotena kot samostojna storitev v 2. alineji 1. točke tar. št. 3 OT. Tožnik je zato upravičen tudi do nagrade za to storitev.
povrnitev pravdnih stroškov - izrek stroškovne odločitve - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - nagrada za posvet s stranko - nagrada za sestavo vloge
Sodna praksa je sicer enotna, da obvezne razlage, ki jo sprejme odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki ni objavljena v Uradnem listu RS, sodišče ni dolžno upoštevati. Pri drugih „obveznih“ razlagah, ki nimajo moči predpisa, gre le za smernice pri odločanju, ki pa niso zavezujoče.
Po ustaljeni sodni praksi je posvet s stranko že zajet v nagradi za storitev sestave vloge in mu ne priznava statusa samostojne storitve po 1. točki tarifne številke 39 OT. Odstop od ustaljene sodne prakse v smislu, da gre za izkazano samostojno storitev, bi bilo treba utemeljiti, in sicer s posebej tehtnimi razlogi, zakaj taka storitev ni že vključena v plačilo za osnovno storitev. Trditveno in dokazno breme je na stranki, ki plačilo posveta s stranko uveljavlja kot samostojno storitev; na njej je, da utemelji, zakaj storitev ni že zajeta v drugih vlogah po tarifnih številkah OT. To šele omogoča sodišču, da presodi, ali bi morebiti lahko šlo za izjemo in utemeljeno uveljavljanje samostojnosti storitve.
ZPP člen 236. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-2.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - stroški za sestavo vloge - podredni zahtevek - vrednost spornega predmeta - nagrada za pripravljalno vlogo - dopolnitev nepopolne vloge - posredovanje naslova priče - materialni stroški
Do stroškov vloge, v kateri je prva toženka sodišče obvestila o naslovih prič, ki jih je predlagala v vlogi, vloženi na naroku dne 12. 4. 2022, prva toženka ni upravičena. Naslove prič bi lahko oziroma bi morala zapisati že v vlogi, vloženi na naroku le dva dni prej; res je sicer, da je sodišče nato na omenjenem naroku prvi toženki dalo poziv, a je bil ta poziv posledica ravno njene opustitve, zato višje sodišče soglaša, da prva toženka glede na opisane okoliščine ni upravičena do povrnitve stroškov sporne vloge.
S tem, ko je odvetniku dala splošno pooblastilo za zastopanje v postopku, je tudi sprejela, da bodo vsa pisanja vročana njemu. Po določbi 137. člena ZPP mora sodišče v primerih, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, vročati pisanja njemu. Neposredna vročitev stranki se sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Stranka mora trpeti posledice zamude, ki jih je zakrivil njen pooblaščenec; pravdna dejanja, ki jih opravi njen pooblaščenec, imajo enak pravni učinek, kakor da bi jih opravila stranka sama. Od odvetnika se namreč pričakuje ravnanje v skladu s standardom dobrega strokovnjaka. Če pa stranka meni, da njen pooblaščenec ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, tega ne more uveljavljati v tej, marveč v kakšni drugi (npr. odškodninski) pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00077619
OZ člen 336, 336/1, 346, 349. ZPP člen 161, 161/1, 286, 286a. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-4.
splošni petletni zastaralni rok - terjatve iz gospodarskih pogodb - začetek teka zastaranja - kdaj začne teči zastaranje - ugovor zastaranja - enotno sosporništvo - stroški posameznega sospornika - etažni lastniki kot stranka postopka - etažni lastniki kot sosporniki - delitev stroškov med etažnimi lastniki - pogodba o cesiji
Toženci v obravnavani zadevi niso enotni sosporniki in se zato pravdna dejanja posameznega toženca ne raztezajo tudi na ostale. V sklepu VSL II Cp 464/2012, na katerega se sklicuje pritožnica, ne gre za primerljivo zadevo, saj je šlo za pravdo v zvezi z veljavnostjo pogodbe o upravljanju in je po naravi pravnega razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse sospornike (enotni sosporniki).
Z odstopom terjatve se terjatev v celoti prenese na prevzemnika, vključno s stranskimi pravicami. Zato za tek zamudnih obresti ni pomembno, kdaj je bila pritožnica obveščena o cesiji, temveč kdaj je dolžnik stopil v zamudo.
ZPP člen 98, 98/4. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 28, 73, 73/3.
zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - izbris iz imenika odvetnikov - prevzemnik odvetniške pisarne - obstoj pooblastilnega razmerja - novo pooblastilo odvetnika - poziv na predložitev pooblastila - odobritev dejanj po pooblaščencu - pasivnost stranke
Statut Odvetniške zbornice Slovenije v tretjem odstavku 73. člena, na katerega se posredno sklicuje tožeča stranka v pritožbi, sicer določa, da je prevzemnik pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila, vendar je stališče sodne prakse jasno, da mora prevzemnik pisarne v vsakem primeru predložiti novo pooblastilo stranke, ki jo je prej zastopal odvetnik, čigar pisarno je prevzel. Določitev prevzemnika odvetniške pisarne v skladu s Statutom OZS ne pomeni avtomatičnega prevzema zastopanja strank izbrisanega odvetnika, saj je podlaga za zastopanje novo pooblastilno razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00076262
ZPP člen 11, 11/1, 73, 73/1, 213, 285, 287, 287/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-13, 339/2-14, 343, 343/1, 343/2, 350, 350/3, 352, 367a. ZOdv člen 9. ZZZDR člen 61, 61/1. OZ člen 965. URS člen 23, 23/2, 129, 130, 132. ZS člen 5, 74.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnika - ravnanje s profesionalno skrbnostjo - zamuda roka - prepozen predlog za dopustitev revizije - uspeh s pravnim sredstvom - uspeh stranke v postopku z revizijo - dopustitev revizije - zavarovalna pogodba - ničnost zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - zavrnitev dokaznih predlogov - prepozna dopolnitev pritožbe - nedopustna pritožbena novota - zamudne obresti - skupno in posebno premoženje zakoncev - skupno vlaganje obeh zakoncev v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - večvrednost nepremičnine - delitev skupnega premoženja - neupravičena obogatitev - obogatitveni princip - materialno procesno vodstvo - izločitev sodnika - prenehanje sodniške funkcije
Ni mogoče sklepati, da bi bila revizija uspešna, če bi bil predlog za njeno dopustitev pravočasno vložen. Tudi skrbno pripravljen predlog za dopustitev revizije in skrbno vložena revizija sta lahko zavrnjena.
Ker škoda, ki jo je zaradi civilne odgovornosti zavarovanke tožene stranke (odvetnice) dolžna kriti tožena stranka, ni ugotovljena, tožnik nima interesa za uveljavljanje ničnosti zavarovalne pogodbe, sklenjene med odvetnico in toženo stranko.
ZOdv člen 36, 37/3, 40. ZGD-1 člen 402, 402/1-6, 403, 403/3, 404.
prenehanje družbe (d.o.o.) - odvetniška družba - likvidacija - likvidacija družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) po določbah ZGD
Po presoji pritožbenega sodišča je zato odgovor na vprašanje, kdo izvede postopek likvidacije in kako se ta izvede, treba iskati v določbah ZGD-1 o rednem prenehanju družb in te smiselno uporabiti glede na naravo odvetniške družbe, saj ZOdv določb o postopku likvidacije ne vsebuje.
povrnitev pravdnih stroškov - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - nagrada za sestavo vloge - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada odvetniku za vloženo pravno sredstvo - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled listin
Posvet s stranko in pregled listin sta odvetniški storitvi, ki sta že zajeti v priznanih odvetniških storitvah za sestavo posameznih vlog oziroma zastopanje na naroku. To velja ne glede na to, v kateri fazi postopka odvetnik nastopi vlogo zastopanja stranke.
neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - dokazovanje plačila sodne takse
Ker je pravilno ugotovljeno da kljub pravilni vročitvi plačilnega naloga za plačilo sodne takse za pritožbo toženec ni izpolnil svoje taksne obveznosti, ravno tako pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, procesne predpostavke za obravnavo pritožbe niso izpolnjene. Izpolnjeni pa so pogoji za nastop pravne posledice – domneve umika pritožbe zaradi neplačane sodne takse, kot jo določa tretji odstavek 105.a člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00070833
OZ člen 74, 299, 299/1, 378, 378/1, 766. ZOdv člen 12, 12/3. ZPP člen 99, 99/1, 99/4.
plačilo odvetniških stroškov za odvetniško zastopanje - pooblastilo odvetniku - mandatna pogodba z odvetnikom - preklic ali odpoved pooblastila - preklic pooblastila - obveznosti pooblaščenca po preklicu pooblastila - nujna procesna opravila
Ko odvetnik stranki odpove pooblastilo je pomembno, da je stranka zavarovana tako, da mora odvetnik navkljub odpovedi še mesec dni opravljati zanjo procesna dejanja, ki so nujna za odvrnitev grozeče škode. Če pa pooblastilo prekliče stranka, s tem sama in vedoma sprejeme riziko nastanka škode, saj izrazi, da odvetniških storitev ne želi več. Takrat potrebe po prej predstavljenem varovanju ni.
pravdni postopek - sklep o povrnitvi pravdnih stroškov - stroški v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi - izredna pravna sredstva - revizija - plačilo za odvetniške storitve - obračun odvetniške storitve - vštevanje stroškov - predlog za dopustitev revizije - odvetniška tarifa - vrednost storitve po Odvetniški tarifi
Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških prezrlo določbo tarifne številke 22 OT o vštevanju 50 % odvetniških stroškov predloga za dopustitev pravnega sredstva v odvetniške stroške za izredno pravno sredstvo. Tožniku je iz naslova predloga za dopustitev revizije priznalo 1.000 točk, zato bi moralo - kot pravilno ugotavlja pritožba - polovični znesek (500 točk) všteti k točkam za vložitev revizije ter tožniku za revizijo priznati 700 in ne 1.200 točk.
nagrada in potrebni izdatki zagovornika - zastopanje po uradni dolžnosti - sprememba odvetniške tarife
Spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki izenačuje plačilo odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti ali po brezplačni pravni pomoči, s plačilom odvetnikov, angažiranih po pooblastilu, se uporablja za storitve, opravljene od presečnega datuma 26. 4. 2023 dalje, ne glede na čas vložitve stroškovnika.
delni umik tožbe - odločanje o stroških pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odvetniška tarifa - nagrada za zastopanje - nagrada za pripravljalno vlogo - urnina - stroški zastopanja in DDV
Stranka ima pravico do zastopanja pri vseh procesnih dejanjih sodišča, tudi pri ogledu z izvedencem. Nobenega dvoma ni, da odvetniku pripada nagrada tudi za takšno zastopanje, sicer pa je ta posebej predpisana v tar. št. 21/4.
Sodišče prve stopnje je tožencema utemeljeno priznalo nagrado za sestavo pripravljalnih vlog, tudi za čas od 25. 3. 2022 dalje. Stranka ima pravico do izjave o vseh dejanskih in pravnih vidikih spora, vključno z izjavami svojega nasprotnika ter potekom in izidom dokazovanja.
URS člen 26, 26/1, 137, 137/1. ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 13, 13/1, 13/2, 13/4. ZDOdv člen 27, 27/1, 27/4.
odvetniška tarifa - sprememba odvetniške tarife - sprememba višine odvetniške točke - vrednost odvetniške točke - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - odločitev ministra za pravosodje - pooblastilo ministra - soglasje ministra - odklonitev soglasja - izvrševanje javnih pooblastil - stališče Odvetniške zbornice - diskrecijska pravica - diskrecijska pravica ministra - javni interes - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek kot procesna predpostavka
Tako v sodni praksi kot v literaturi je uveljavljeno stališče, da za odškodninsko odgovornost države ne zadošča nezakonitost odločbe, temveč se zahteva še dodaten, jasen element protipravnosti - npr. zloraba oblasti in izdaja nezakonite odločbe z namenom škodovati tretji osebi. Gre za očitno napačnost, zlonamernost, nespoštovanje ustaljene prakse. Ugotovitev nezakonitosti upravne odločbe je sicer nujen, ne pa zadosten pogoj za odškodninsko odgovornost. Če to velja za odločanje upravnih organov (ki niso neodvisni) v upravnem postopku (ki ga natančno urejajo ZUP in drugi predpisi), toliko bolj velja za javnopravno razmerje med nosilcem javnega pooblastila (tožnikom odvetnikom) in državo (toženko).
Obrazložitev spornega akta ministra je očitno skopa, pomanjkljiva. Vendar po presoji drugostopenjskega sodišča ni samovoljna ali zlonamerna.
Izpolnjenost objektivnih meril iz 13. člena OT ne pomeni samodejnega zvišanja vrednosti točke, v smislu zavezanosti OZS k spremembi njene višine oziroma zavezanosti ministra k podaji soglasja. Določena rast življenjskih potrebščin ali plač sodnikov je pogoj za spremembo točke, ne pa njeno edino merilo.
ZDOdv v 27. členu določa, da mora, kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker je bil s strani toženke ves čas prerekan že temelj zahtevka (protipravnost ravnanja), je jasno, da tožnik tudi z naknadnim, dodatnim zahtevkom iz istega škodnega dogodka ne bi bil uspešen. Tudi sicer morebiten uspešen predhodni postopek (poskus mirne rešitve spora za ta del zahtevka) pravde ne bi preprečil, temveč bi le zmanjšal tožnikov zahtevek (v vsakem primeru bi tekla pravda za večji del odškodninskega zahtevka, ki ga je državno odvetništvo pred tem že zavrnilo). Kot pravilno opozarja tožnik, takšna odločitev ne bi razbremenila sodstva (oziroma državnega odvetništva), temveč kvečjemu dodatno obremenila (ker bi o zadevi tekli dve pravdi namesto ene). Sankcioniranje opustitve predpisanega poskusa mirne rešitve spora z zavrženjem tožbe posega v pravico do sodnega varstva. Zato je takšna sankcija v dani situaciji, ko odločitev ne služi (več) uresničitvi namena predpisane dolžnosti oseb, ki so v sporu z državo, nesprejemljiva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00076263
ZGD člen 672. OZ člen 6, 6/2, 768, 768/1. ZOdv člen 11. Kodeks odvetniške poklicne etike (1994) člen 44. ZPP člen 8, 151, 151/2, 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodninska odgovornost odvetnika - skrbnost dobrega strokovnjaka - napaka odvetnika - nastanek škode - zavrnitev tožbenega zahtevka - razširitev tožbe na novega toženca - umik tožbe - vložitev nove tožbe - res transacta - predlog za nadaljevanje postopka - prenos premoženja - postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - navadni upniki - dokazna ocena - povrnitev stroškov stranskemu intervenientu - stroški za pristop na narok
Odškodninska odgovornost odvetnice v konkretnem primeru ni podana. Odvetnica je sicer storila strokovno napako, ker ni pravočasno predlagala nadaljevanja gospodarskega spora, vendar pa tožnici zaradi tega ni nastala škoda. Kot navadna upnica tožnica v stečajnem postopku iz stečajne mase v vsakem primeru ne bi prejela ničesar.
Sodišče prve stopnje bi pooblaščencu tožnikov za sestavo tožbe moralo priznati priglašenih 300 točk in ne 200 točk, saj je v konkretnem primeru spor potekal zaradi ugotovitve obstoja stvarne služnostne pravice in glede na 2. točko tar. št. 19 OT pripada tožnikoma za sestavo tožbe v sporih o osebnih in stvarnih služnostih 300 točk.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4, 7. ZPP člen 155.
odločanje o pravdnih stroških - odvetniški stroški - potrebni pravdni stroški - priznanje pravdnih stroškov - povišanje nagrade za zastopanje več strank - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - urnina - odvetniška tarifa
Povišanje nagrade za zastopanje več strank gre odvetniku od dne, ko je zastopal obe toženki.