priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - vročitev odločbe - jezik v postopku
V zvezi s trditvami, da za ta primer sliši prvič, da ga o tem nihče ni obvestil in da želi, da mu sodišče razloži, za kaj gre v predmetni zadevi, pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva ugotavlja, da iz odločbi priložene fotokopije vročilnice izhaja, da je odločba o prekršku bila storilcu vročena po pooblaščeni družbi za davčno svetovanje DDr. J. Mag. P. iz C., katere zaposleni naj bi tudi znali slovenski jezik in se šteje, da je storilec z vsebino pisanj na razumljiv način seznanjen.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050386
ZPrCP člen 27, 27/9, 46, 46/5, 46/5-3, 107, 107/12.
odklon preizkusa alkoholiziranosti - prekoračitev hitrosti v naselju - zdravstveni razlog - meritev stopnje alkoholiziranosti
Za nastop dolžnosti policista, da udeležencu cestnega prometa odredi strokovni pregled, ker iz zdravstvenih razlogov ne more opraviti preizkusa z elektronskim alkotestom, mora poleg samega obstoja razloga zdravstvene narave biti izkazano tudi, da je udeleženec cestnega prometa policista seznanil s takimi razlogi oz. se skliceval na zdravstvene razloge. Le v takem primeru bi policist imel podlago za odreditev strokovnega pregleda.
Tretji odstavek 107. člena ZPrCP v zadnjem stavku sicer res določa, da policist odredi strokovni pregled tudi v primeru, če udeleženec cestnega prometa ne opravi odrejenega preizkusa po navodilih proizvajalca, vendar opisano ravnanje obdolženke v obravnavanem primeru, ko je večkrat pihala v alkotest, vendar kljub opozorilom nepravilno, pa za to ni imela objektivno opravičljivega razloga zdravstvene narave nedvomno sodi med primere ravnanj, ko udeleženec cestnega prometa ovira ali onemogoči izvedbo preizkusa z elektronskim alkotestom, kar se v skladu s četrtim odstavkom 107. člena ZPrCP šteje kot posredna odklonitev.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - načelo vzajemnega priznavanja - dejansko stanje
Storilec dejansko zatrjuje in dokazuje, da prekrškov ni storil, vendar tega v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati. To bi moral zatrjevati in dokazovati v postopku o prekršku pred pristojnim organom držav izdaje. Sodišče države izvršiteljice namreč ne odloča o odgovornosti za storjeni prekršek. O tem je pravnomočno odločil že pristojni organ države izdaje in zaradi načela vezanosti na pravnomočne odločbe sodišč in drugih organov ter načela vzajemnega priznavanja iz 3. člena ZSKZDČEU-1, se niti prvostopenjsko, niti pritožbeno sodišče ne moreta in ne smeta spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti take odločbe.
fikcija vročitve - seznanitev s pisanjem - prepozna pritožba - epidemija - tek rokov
Fikcija vročitve pomeni le domnevno vročitev in ne upošteva dejstva, kdaj se je storilec s sklepom dejansko seznanil, vendar to na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nima nobenega vpliva. Bistvo pravne fikcije je ravno v tem, da se neko dejstvo šteje za resnično, čeprav je povsem jasno, da ne ustreza resničnemu stanju. Do dejanske seznanitve naslovnika z vsebino pisanja na dan nastopa fikcije vročitve lahko pride le v primeru, če ravno ta dan naslovnik prevzame pošiljko pri vročevalcu. Če tega ne stori, mu vročevalec pusti poštno pošiljko šele naslednji dan po nastopu fikcije v hišnem predalčniku, vendar se vročitev šteje za opravljeno z dnem izteka roka in takrat tudi nastopijo pravne posledice vročitve in sicer neodvisno od tega, kdaj je naslovnik dejansko prejel pošiljko v fizični obliki in se seznanil z njeno vsebino.
Neutemeljene pa so pritožbene navedbe, da procesni roki niso tekli in so začeli teči po 12. 4. 2021. Z Odredbo, ki je bila objavljena v Uradnem list RS, št. 12 z dne 28. 1. 2021 je bilo namreč določeno, da procesni roki v zadevah, v katerih so bili začasno ustavljeni, začnejo teči s 1. 2. 2021.
vložitev zahteve za sodno varstvo - prepozno vložena zahteva - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - upravni postopek - sodni postopek - procesni rok
Postopek od vročitve plačilnega naloga oziroma odločbe prekrškovnega organa kršitelju do vložitve zahteve za sodno varstvo in nato še naprej do predložitve te zahteve sodišču je torej upravni postopek.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSM00050348
ZGD člen 3, 3/6, 72, 72/1. ZP-1 člen 14, 14.b, 14.b/3. ZDavP člen 3, 3/4, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 15, 17, 21.
odločba o prekršku - davčna obveznost - plačilo globe - izvršilni postopek - samostojni podjetnik - fizična oseba - izvršilni naslov - prenehanje statusa samostojnega podjetnika - odgovor na ugovor - stroški davčne izvršbe
Prekrškovna odločba, ki prenehanja oblike samostojnega podjetnika ne upošteva, je sicer nedosledna z vidika pojasnjenih pravil gospodarskega prava, nikakor pa ne izgubi pomena primernega izvršilnega naslova (17. in 21. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), saj (ne)gospodarski status ne vpliva na identifikacijo pravnega subjekta fizične osebe, ki je edini nosilec naloženih obveznosti, s tem pa tudi edini dolžnik.
Uporaba besede storilec v prekrškovnih postopkih izhaja iz določb ZP-1 in ni v nobenem pogledu vrednostno obremenjena, saj 48. člen ZP-1 določa, da izraz "kršitelj" označuje tistega, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom; izraz "obdolženec" tistega, proti kateremu je pred sodiščem vložen obdolžilni predlog; izraz "storilec" pa je splošni izraz za kršitelja, obdolženca in osebo, ki ji je bila izrečena sankcija za prekršek.
Sodišče ne more izreči prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja samo za tisto kategorijo motornih vozil, v katero spada vozilo, s katerim je storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, temveč se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče za vse kategorije motornih vozil, ki jih je storilec imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan storitve prekrška zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - nastop pravnomočnosti - prepozna zahteva - zahteva za sodno varstvo
Ko pravno sredstvo ni vloženo ali je vloženo prepozno, odločba postane pravnomočna z naslednjim dnem od izteka roka za vložitev pravnega sredstva. Odločanje o prepozno vloženem pravnem sredstvu in pravilnosti odločitve o zavrženju takega pravnega sredstva ne spremeni datuma nastopa pravnomočnosti, temveč zgolj odloži njegovo potrditev.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - nastop pravnomočnosti - zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa - prepozna vloga
Postopek s prepozno vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog in nadaljnji postopek z zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju prepozne zahteve za sodno varstvo ne more spremeniti datuma nastopa pravnomočnosti plačilnega naloga, temveč zgolj odloži ugotavljanje tega dejstva.
Z dnem zamude roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog PP Šmarje pri Jelšah z dne 28. 3. 2021 je ta plačilni nalog postal pravnomočen in je zaradi učinka pravnomočnosti priotžbeno sodišče na tak plačilni nalog vezano. To pomeni, da sodišče v postopku odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more in ne sme ugotavljati ali je storilec dejansko storil prekršek ali ne oziroma ali je odločitev prekrškovnega organa o odgovornosti storilca za prekršek pravilna in zakonita.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - prometni prekršek - tehnična sredstva - možnost učinkovite obrambe - zastaranje pregona prekrška
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19). Ta je v šestem odstavku 6. člena določal, da v prekrškovnih zadevah roki ne tečejo. Ne glede na prejšnji stavek roki pred prekrškovnim organom, ki v zadevah iz tretjega odstavka tega člena lahko začne ali nadaljuje postopek o prekršku, tečejo, o čemer mora storilca prekrška obvestiti. V tretjem odstavku 6. člena zakona so opredeljene nujne zadeve, med te zadeve sodijo tudi zadeve, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic. Prav za tako zadevo gre v obravnavanem primeru. Od začetka postopka o prekršku zoper varnost vestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, v 30-dnevnem roku od dneva storitve prekrška, je odvisna možnost učinkovite obrambe. Osnovni namen določbe četrtega odstavka 42. člena ZP-1 o 30-dnevnem roku za začetek postopka je prav v tem, da se storilcu zagotovi možnost učinkovite obrambe. S potekom časa namreč možnost uspešnega zatrjevanja razbremenilnih razlogov vztrajno bledi.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - postopek proti mladoletnikom
Ko ima mladoletnica vseskozi stalno prebivališče na naslovu, kjer prebivajo tudi njeni starši, medtem ko ima prijavljeno le začasno prebivališče v Dijaškem domu, mora postopek proti mladoletnici voditi tisto okrajno sodišče, ki je krajevno pristojno glede na stalno prebivališče mladoletnice.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00048276
ZP-1 člen 20a, 20a/1, 155, 155/1, 155/1-4, 155/1-8, 155/2, 192a, 192a/1, 192a/4. URS člen 62.
nadomestni zapor - postopek za odreditev nadomestnega zapora - predlog za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti - delo v splošno korist - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - uporaba jezika
Ker storilec v izjavi ni predlagal nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, sodišču o neobstoječem predlogu ni bilo potrebno navajati razlogov ter ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Pri pregledu storilčeve izjave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec, stanujoč na naslovu Ulica 8, Ljubljana, lastnoročno podpisal izjavo, ki je napisana v tekočem slovenskem jeziku in sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za pomislek, da storilec ne razume in govori slovenskega jezika.
Storilec v izjavi, ko jo je podal na obvestilo sodišča, ni navajal, da ne razume in govori slovenskega jezika in ni zahteval pravice do uporabe drugega jezika, temveč je izjavo podal v slovenskem jeziku, zaradi česar ni podana niti zatrjevana kršitev 62. člena Ustave RS.
zahteva za sodno varstvo - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - nedovoljena pritožba - nedovoljeni pritožbeni razlogi - pritožba zoper odločitev o stroških - odločba Ustavnega sodišča
Ker je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo o zahtevi za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o odmeri nagrade in izdatkov storilkinega zagovornika, je odločitev o stroških postopka dokončna.
V sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje pogojno odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni določno navedeno, kaj pomeni hujši prekršek, vendar pa je tako v drugem odstavku 23. člena ZP-1, kot tudi v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP, za katerega pa velja domneva, da njegovo vsebino pozna vsak voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, določeno, da je hujši prekršek tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu.
S pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe o prekršku in sodbe nastopi stanje, v katerem nastalega pravnega razmerja ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, zato se v vsebino oziroma pravilnost pravnomočne odločbe o prekršku ali plačilnega naloga sodišči prve in druge stopnje ne smeta spuščati.
Prekinitev postopka o izreku prenehanja ni obvezna, odločitev je prepuščena sodišču prve stopnje, ki mora samo presoditi, ali je podana zadostna verjetnost, da bo izredno pravno sredstvo vloženo uspešno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00047687
ZP-1 člen 202d, 202d/3, 202d/6.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zdravniško spričevalo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu po zakonu o voznikih - nepopoln predlog - zavženje predloga - prekinitev postopka
Storilec sam od sebe ni predložil zdravniškega spričevala, zato je bila pravna podlaga za zavrženje predloga že v določilih tretjega odstavka 202.d člena ZP-1.
Sodišče je postopalo mimo določil ZP-1, ko je opravljalo poizvedbe v Zdravstvenem domu ter na upravni enoti, da je prišlo do podatka, da ima storilec negativno zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da je storilec začasno telesno in duševno nezmožen za voznika motornih vozil kategorije B, B1, AM in G za dobo pet mesecev.
ZPPDFT-1 člen 167, 167/1, 167/1-3. ZP-1 člen 66, 66/2.
zahteva za sodno varstvo - dovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - razlogi o krivdi - obrazložitev sodbe o prekršku
Pritožnici uveljavljata pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku s pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dovoljen pritožbeni razlog. Vendar pa je pritožbeno sodišče ob teh pritožbenih navedbah v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ugotovilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje nobenih razlogov o subjektivnem elementu očitanega prekrška tj. o tem, da je odgovorna oseba pravne osebe tudi odgovorna za storitev prekrška in tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Do tega bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti zlasti glede na to, da je odgovorna oseba pravne osebe v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala, da odgovornosti za storjeni prekršek ni mogoče pripisati pritožnicama, ker ni bil posledica voljnega ravnanja oziroma opustitve obveznosti odgovorne osebe pravne osebe, temveč posledica napake v delovanju sistema.
pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče - dohodki - priznanje in izvršitev tujih odločb o prekrških
Za odločanje o priznanju in izvršitvi odločbe pristojnega organa države izdaje je tako pristojno vsako sodišče oziroma sodišče vsake države članice, kjer ima kršitelj običajno prebivališče, premoženje ali dohodke.
ZP-1 v določbi 202. d člena med sestavinami sklepa ne našteva tudi pojasnila o tem, kateri prekršek šteje za hujši prekršek. Tako sodišče prve stopnje s tem, ko v sklepu o izreku prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ter v sklepu o odložitvi izvršitve tega ukrepa ni pojasnilo, kaj je hujši prekršek, ni zagrešilo nobene kršitve določb postopka o prekršku.