pravni pouk o pravici do pritožbe – vložitev subsidiarnega obtožnega predloga po opravljenih preiskovalnih dejanjih
Res je, da člen 431 ZKP ne vsebuje nobene določbe o roku, v katerem je oškodovanec kot tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih dolžan vložiti obtožni predlog, vendar glede tega vprašanja, ki ni urejeno v določbah o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, člen 429 ZKP jasno napotuje na smiselno uporabo drugih določb tega člena in sicer v konkretnem primeru določila 3. odstavka 186. člena ZKP. Le-ta določa, da po koncu preiskave preiskovalni sodnik o tem obvesti oškodovanca kot tožilca in ga opozori, da mora v 15 dneh vložiti obtožnico. Kolikor tega ne stori, se šteje, da je odstopil od pregona in bo postopek s sklepom ustavljen.
Če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oz. v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, stranki ni odvzelo navedene pravice, saj sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za pritožbo oz. vložitev obtožnega predloga.
ZD člen 173, 173. ZPP člen 86, 93, 307, 339/2-8, 392, 86, 93, 307, 339/2-8, 392.
dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - sodna poravnava - soglasje strank - možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev podpisa dednega dogovora
Iz neprerekanih pritožbenih trditev izhaja, da pritožnica ni podpisala zapisnika iz naroka, kjer naj bi bil sklenjen dedni dogovor, ker se ni strinjala z vsebino dednega dogovora, o čemer so bili seznanjeni vsi dediči, njihovi pooblaščenci in sodnik. S takšno izjavo na naroku je pritožnica omejila pooblastila svojemu pooblaščencu, ki ni imel več pooblastila za sklenitev dednega dogovora za pritožnico, v vsebini kateri je pritožnica nasprotovala. V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo na razveljavitev in ne s pritožbo. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, zato jo je mogoče izpodbijati le s tožbo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi ter ga podpišejo. Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika o poravnavi, kar potrdijo s svojim podpisom. Če niso izpolnjene navedene procesne predpostavke, sodna poravnava ni sklenjena in se sodišče pri svoji odločitvi na takšno sodno poravnavo ne more sklicevati.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12, 12/2, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 1.
predlog za oprostitev plačila taks - pisna izjava o premoženjskem stanju - nepopoln predlog - vložitev predloga po odvetniku - zavrženje predloga
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne predloži izjave o svojem premoženjskem stanju na posebnem obrazcu, je predlog nepopoln in ga sodišče zavrže. Sodišče stranke ni dolžno pozivati na dopolnitev, kadar je predlog vložen po odvetniku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nevarnosti otežene izterjave terjatve
Stališče sodišča prve stopnje, da negativno stanje na računu kupca v nobenem primeru ne izkazuje, da se upnik ne bo mogel poplačati iz prejete kupnine za nepremičnino, ni pravilno. Dolžnik kot prodajalec se lahko odloči za prodajo nepremičnine tudi plačilno nesposobnemu kupcu in se z njim lahko dogovori za odložitev plačila kupnine na daljši rok. V zemljiški knjigi tudi zaznamuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. V takem primeru bo upniku, ki mu dolžnik zagotavlja plačilo terjatve iz prejete kupnine, izterjava terjatve, potem ko bo za njo pridobil izvršilni naslov, lahko znatno otežena.
SPZ člen 23, 23. ZZK-1 člen 148, 150, 150/2, 150, 150/2, 148.
vknjižba služnostne pravice - dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige - pogoji za dovolitev vpisa - vknjižba na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti prejšnjega lastnika služeče nepremičnine
Sedanji lastnik služeče nepremičnine ne more doseči vknjižbe služnosti na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki je bila sklenjena med lastnico gospodujočega zemljišča in prejšnjim lastnikom služečega zemljišča. Za vknjižbo bi moral zemljiškoknjižno dovolilo namreč dati sedanji lastnik obremenjene nepremičnine (1. odst. 150 čl. ZZK-1 in 23. čl. SPZ) in ne zadošča, da je zemljiškoknjižno dovolilo podal prejšnji lastnik. Predložena kupoprodajna pogodba, s katero je predlagatelj pridobil nepremičnino, pa tudi ne nadomešča listine, ki bi bila sposobna za vknjižbo stvarne služnosti v korist njegovega prednika v smislu 2. odst. 150. čl. ZZK-1, ki govori o vknjižbi pravice v primeru večkratnega prenosa nevknjižene pravice.
ZIZ člen 200a, 201, 201/2, 202/1. OZ člen 376, 382a, 1060. ZOR člen 277.
obresti – prenehanje teka obresti – pogodbeno določene zamudne obresti – poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine – terjatev upnika nižja od ocenjene vrednosti nepremičnine
Z izvršilnim naslovom je bilo do sedaj odločeno le o temelju, ne pa tudi o višini obresti, ki jo je potrebno izračunati na dan plačila, torej na dan razdelitvenega naroka. Pri tem sodišče uporabi veljavno materialno pravo. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko je samo omejilo tek obresti, ni zagrešilo s pritožbo očitane kršitve določbe 201. člena ZIZ, ki določa, da upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo, to pravico pa ima tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom, saj je sodišče omejilo obresti z uporabo materialnega prava in ne na podlagi ugovora dolžnika.
Določbo 200.a člena ZIZ je treba razumeti tako, da je poplačana upnikova terjatev, ki je višja od kupnine, vse do te višine. Smisel ureditve je, da upnik zaradi nakupa nepremičnine pod ugotovljeno vrednostjo ne obdrži poleg vrednosti nepremičnine nad doseženo kupnino še terjatve do dolžnika v tem obsegu.
V KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja ni več, je pa grdo ravnanje izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1. Po novem KZ-1 je torej potrebno, da storilec kaznivega dejanja ogrožanja varnosti z grdim ravnanjem povzroči ogroženost oškodovanca (posledica).
Prestrašenost in užaljenost oškodovanke, ki je navedena v opisu kaznivega dejanja in v razlogih sodbe, ni dovolj za zaključek, da je posledica, ki se zahteva za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 135. člena KZ, podana. Vsak poseg na telo namreč še ne pomeni, da je z njim ogrožena varnost. So pa v opisu obtoženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja razžalitve (realne injurije), za katerega pregon se začne na zasebno tožbo.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo dispozitivnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Če sodišče oceni nepremoženjsko škodo v okviru prvotno vtoževanega zneska, po odštetem valoriziranem znesku že izplačane odškodnine pa prisodi odškodnino v okviru skrčenega vtoževanega zahtevka, ne prekorači tožbenega zahtevka.
stroški pravdnega postopka - pravilna uporaba odvetniške tarife
V primeru, da je bi narok za glavno obravnavo preložen, se stroški odmerijo v višini 25% zneska, ki bi stranki pripadal, v kolikor bi bil narok opravljen.
Sodišče prve stopnje je navedlo, zakaj ne verjame toženki, da je na račun stroškov zastopanja plačala tožniku 2.500,00 DEM, in verjame tožniku, da mu navedenega zneska toženka ni izročila, in tako dokazno oceno pritožbeno sodišče v celoti sprejema in je pritožba neutemeljena, ko še vedno trdi, da je toženka sporni znesek plačala tožniku. S temi trditvami toženka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče, kot že omenjeno ne dvomi, zlasti ob tem, ko toženka ni predložila verodostojnih dokazov za svoje trditve.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056103
OZ člen 336, 336/1, 357, 357/6. ZOZP člen 7, 7/2.
zastaranje – regres – tek zastaralnega roka – pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti – kršitev pogodbe – izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost – vzročna zveza – dokazno breme
Pravdni stranki sta v medsebojnem pravnem razmerju na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, zato toženec ni tretji v smislu 6. odstavka 357. člena OZ.
Regres po enotnem stališču sodne prakse temelji na zavarovančevi kršitvi zavarovalne pogodbe oziroma ima podlago v določbah drugega odstavka 7. člena ZOZP in ima odškodninsko naravo. Povračilni zahtevek tožeče stranke kot zavarovalnice lahko le-ta uveljavlja samostojno, vendar šele po kršitvi določil zavarovalne pogodbe oziroma pogodbeno dogovorjeni izgubi zavarovalnih pravic in plačilu škode oškodovancu.
Dokazno breme, da toženec ni povzročil prometne nesreče oziroma da je šlo pri vožnji toženca za (neobičajen) načina reševanja nevarne prometne situacije, je bilo na strani toženca.
Kljub ugotovljeni alkoholiziranosti obstaja možnost, da zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz obveznega zavarovanja oziroma ni dolžan povrniti izplačane odškodnine, če dokaže, da ni kriv za prometno nesrečo ali da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
Razlog za zapustnikovo zmoto bi lahko bilo dejstvo, da ne bi vedel, da je tožnik posojilo vrnil, kar bi moral dokazati tožnici. Dejstvo, da toženec ne more predložiti zadolžnice, ne pomeni dokaza, da je bilo posojilo vrnjeno.
odškodnina za premoženjsko - odškodnina za nepremoženjsko škodo - mesečna renta - izguba zaslužka - Invalidnina - upoštevanje invalidnine pri določitvi rente
Invalidnina se ne upošteva pri določitvi rente, saj je namen invalidnine omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare. Invalidnina ima podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je ni moč upoštevati pri odmeri premoženjske škode. Pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče upošteva tudi nadomestilo za telesno okvaro, do katerega ima oškodovanec pravico po predpisih o invalidskem zavarovanju, in na podlagi vseh okoliščin primera po prostem preudarku ugotovi, v kolikšni meri nadomestilo za telesno okvaro vpliva na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izvršitelj kot predlagatelj postopka izbrisa – predlagatelj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Izvršitelj nima položaja upravičenega predlagatelja, saj začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
Z obvestilom, s katerim je izvršitelj obvestil registrsko sodišče o domnevni bazi za obstoj izbrisnega razloga po 1. alineji 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, bi se morala vloga izvršitelja, ki jo ima na podlagi določbe 2. odstavka 428. člena ZFPPIPP, končati. V presoji registrskega sodišča je namreč odločitev o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena tega zakona (431. člen ZFPPIPP).
vodenje glavne obravnave – strokovni sodelavec – sodnikova navzočnost na naroku za glavno obravnavo – prepustitev vodenja glavne obravnave strokovnemu sodelavcu
Vodstvo glavne obravnave obsega dejanja, s katerimi sodišče glavno obravnavo začne, jo vodi in sklene. Vodenje dejanj strokovnega sodelavca na naroku za glavno obravnavo pomeni njegov nadzor in usmerjanje teka glavne obravnave, za kar je nujna sodnikova navzočnost na glavni obravnavi. Če sodnik na naroku prepusti vodenje glavne obravnave strokovnemu sodelavcu, mora pravdnima strankama tudi pojasniti takšen način vodenja glavne obravnave in predstaviti strokovnega sodelavca. Vodenju strokovnega sodelavca pod vodstvom sodnika se stranke ne morejo upreti, imajo pa možnost izločati strokovne sodelavce, ta pravica pa jim je zagotovljena le, če jih sodnik seznani o tem, kdo bo vodil glavno obravnavo.
ZPP člen 8, 216, 8, 216. OZ člen 147, 147/1, 147/2, 179, 179/1, 147, 147/1, 147/2, 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev dobrega imena in časti - poseg v čast in dobro ime
Materialnopravno izhodišče za prisojo odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti je podano v določbi 1. odstavka 179. člena OZ. Pri presoji vprašanja, ali je sporni zapis posegel v tožničino čast in dobro ime, je sodišče prve stopnje izhajalo iz opredelitve po kazenskem pravu in pravilno opozorilo na, v pravni teoriji in sodni praksi, zavzeta stališča glede pojma razžalitve in pojma žaljive obdolžitve. Pravilno je opozorilo, da za razžalitev zadostuje zavest o žaljivosti, pri žaljivi obdolžitvi pa se storilec zaveda možnosti, da trditve niso resnične. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je zapis v spornem članku posegel v tožničino čast in dobro ime.
ZPP člen 199, 199/1, 199, 199/1. ZJF člen 80b, 80f, 80b/1, 80f/5, 80b, 80f, 80b/1, 80f/5. OZ člen 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 22/3, 162, 508, 508/2, 623, 623, 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 22/3, 162, 508, 508/2. Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin člen 11, 11/1, 37, 38, 38/1, 40, 40/2, 40/2-11, 43, 44, 44/3, 40/2-11, 43, 44, 44/3, 11, 11/1, 37, 38, 38/1, 40, 40/2.
prodaja državnega premoženja - prodaja občinskega premoženja - postopek prodaje - metode prodaje - javna ponudba - vabilo k dajanju ponudb - licitacija - obveznost skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - predkupna pravica - odškodninska odgovornost za pogajanja - negativni pogodbeni interes - pozitivni pogodbeni interes
Namen prodajne ponudbe, ki je namenjena nedoločenemu krogu oseb, katere predmet se nanaša na premoženje, ki je individualno določeno (species), in je poleg vsega še v državni oziroma občinski lasti, je doseganje čim ugodnejših prodajnih pogojev. Gre torej za licitacijski način sklepanja pogodb, za katerega se analogno uporablja določba 623. čl. OZ.
Za sprejem predkupne ponudbe je ob izjavi potrebno tudi izpolniti pogodbeno obveznost, torej plačati kupnino (prenumerandni kup, 2. odst. 508. čl. OZ).
Odškodninska obveznost, ki temelji na odgovornosti za pogajanja (culpa in contrahendo, 2. in 3. odst. 20. čl. OZ), pošteno stranko načeloma upravičuje le do povrnitve tiste škode, ki predstavlja negativni pogodbeni interes.