Če je RS kot tožena stranka v odgovoru na tožbo pripoznala zahtevek, tožnik pa pred pravdo ni vložil predloga za mirno rešitev pri državnemu pravobranilstvu, ni mogoče zaključiti, da je dala tožena stranka RS povod za tožbo.
V zahtevku je služnost zadostno opredeljena, saj poteka po obstoječi asfaltirani poti, zato med strankama o njenih geometrskih opredelitvah ne more biti dvoma. Drži sicer, da se sodba glede začetka in konca služnostne poti sklicuje na mapno kopijo, vendar pa omejitev, da se sodba ne bi smela sklicevati na listino, ZPP ne postavlja. Izrek sodbe je tako mogoče preizkusiti, saj iz njega jasno izhajata tako obseg kot potek vtoževane služnosti.
Predpogoj za uspešno uveljavljanje pobotnega ugovora je obstoj med strankama vzajemnih, istovrstnih in zapadlih terjatev, čemur sodna praksa dodaja še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti) terjatev. Toženec meri s svojim pobotnim ugovorom na kompenzacijo svojega dolga s tistimi koristmi, ki si jih je tožeča stranka neupravičeno pridobila s tem, ko je zadržala presežek natisnjenih izvodov, kar predstavlja verzijski zahtevek zaradi neupravičeno pridobljene koristi. Po pravilih vračanja v primerih neupravičene pridobitve pa je primarna vrnitev v naravi (1. odstavek 190. čl. OZ), zato bi prišel pobot (glede na pogoj istovrstnosti) terjatev v poštev šele, če tožeča stranka knjig ne bi mogla vrniti.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - načelo dispozitivnosti - prekoračitev tožbenega zahtevka
Presoja denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Če sodišče oceni nepremoženjsko škodo v okviru prvotno vtoževanega zneska, po odštetem valoriziranem znesku že izplačane odškodnine pa prisodi odškodnino v okviru skrčenega vtoževanega zahtevka, ne prekorači tožbenega zahtevka.
OZ člen 619, 626, 626/1, 632, 632/1, 642, 642/3, 619, 626, 626/1, 632, 632/1, 642, 642/3.
podjemna pogodba - oprava dogovorjenega dela - naročnikova obveznost plačila
Tožeča stranka tožbeni zahtevek izvaja iz dogovora z dne 6.6.2002. Ta dogovor ustreza zakonski opredelitvi podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu. Izvedba dogovorjenega dela je praviloma pogoj za nastop obveznosti naročnika, da delo plača.
ZD člen 173, 173. ZPP člen 86, 93, 307, 339/2-8, 392, 86, 93, 307, 339/2-8, 392.
dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - sodna poravnava - soglasje strank - možnost obravnavanja pred sodiščem - zavrnitev podpisa dednega dogovora
Iz neprerekanih pritožbenih trditev izhaja, da pritožnica ni podpisala zapisnika iz naroka, kjer naj bi bil sklenjen dedni dogovor, ker se ni strinjala z vsebino dednega dogovora, o čemer so bili seznanjeni vsi dediči, njihovi pooblaščenci in sodnik. S takšno izjavo na naroku je pritožnica omejila pooblastila svojemu pooblaščencu, ki ni imel več pooblastila za sklenitev dednega dogovora za pritožnico, v vsebini kateri je pritožnica nasprotovala. V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava pa se lahko izpodbija le s tožbo na razveljavitev in ne s pritožbo. Dedni dogovor je pogodba obligacijskega prava, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje med dediči, ki tak sporazum sklenejo, zato jo je mogoče izpodbijati le s tožbo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi ter ga podpišejo. Sodna poravnava velja le v primeru, če se stranke strinjajo z vsebino zapisnika o poravnavi, kar potrdijo s svojim podpisom. Če niso izpolnjene navedene procesne predpostavke, sodna poravnava ni sklenjena in se sodišče pri svoji odločitvi na takšno sodno poravnavo ne more sklicevati.
V KZ-1 kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja ni več, je pa grdo ravnanje izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1. Po novem KZ-1 je torej potrebno, da storilec kaznivega dejanja ogrožanja varnosti z grdim ravnanjem povzroči ogroženost oškodovanca (posledica).
Prestrašenost in užaljenost oškodovanke, ki je navedena v opisu kaznivega dejanja in v razlogih sodbe, ni dovolj za zaključek, da je posledica, ki se zahteva za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 135. člena KZ, podana. Vsak poseg na telo namreč še ne pomeni, da je z njim ogrožena varnost. So pa v opisu obtoženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja razžalitve (realne injurije), za katerega pregon se začne na zasebno tožbo.
ZPP člen 151, 163, 151, 163. OZ člen 168, 179, 168, 179.
odškodnina - poškodba pri delu - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - valorizacija plačane odškodnine - obrestovanje predujma za izvedenca
Nesporni del že plačane odškodnine je potrebno valorizirati na vrednost na dan odločanja o višini odškodnine.
Stroški in nagrada sodnemu izvedencu predstavljajo del pravdnih stroškov, od katerih na zahtevo stranke tečejo zakonske zamudne obresti od izreka paricijskega roka, določenega za plačilu pravdnih stroškov, in ne od plačila predujma dalje.
ZPP člen 245, 245/3, 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47a, 47a/5.
izvedenci - strokovna institucija - stroški izvedenca - preklic glavne obravnave - ustno podajanje mnenja na glavni obravnavi - zavrnitev plačila stroškov izvedenca pri preklicani glavni obravnavi
Če je izvedenec pravočasno obveščen o preložitvi naroka za glavno obravnavo, potem sodišče ne sme uporabiti določbe 5. odst. 47.a člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ZOR člen 154, 154/1, 192, 192/1, 200. ZTPDR člen 73, 73/1. ZVZD člen 5, 8. ZZelP člen 4.
odgovornost za škodo, nastalo pri uporabi (grajenega) javnega dobra - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca
Za presojo odgovornosti za škodo, ki je nastala pri uporabi (grajenega) javnega dobra, je odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra. Vendar pa je v konkretnem primeru, ko je bilo ugotovljeno, da sporno zemljišče ni namenjeno funkcionalni rabi javne (železniške) infrastrukture, niti ne gre za zemljišče v splošni rabi, krivdo za očitano opustitev (očiščenje ali posipanje ledene površine) mogoče pripisati le delodajalcu tožnika.
Sodišče prve stopnje je navedlo, zakaj ne verjame toženki, da je na račun stroškov zastopanja plačala tožniku 2.500,00 DEM, in verjame tožniku, da mu navedenega zneska toženka ni izročila, in tako dokazno oceno pritožbeno sodišče v celoti sprejema in je pritožba neutemeljena, ko še vedno trdi, da je toženka sporni znesek plačala tožniku. S temi trditvami toženka izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, v katero pritožbeno sodišče, kot že omenjeno ne dvomi, zlasti ob tem, ko toženka ni predložila verodostojnih dokazov za svoje trditve.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056103
OZ člen 336, 336/1, 357, 357/6. ZOZP člen 7, 7/2.
zastaranje – regres – tek zastaralnega roka – pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti – kršitev pogodbe – izguba zavarovalnih pravic – alkoholiziranost – vzročna zveza – dokazno breme
Pravdni stranki sta v medsebojnem pravnem razmerju na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe, zato toženec ni tretji v smislu 6. odstavka 357. člena OZ.
Regres po enotnem stališču sodne prakse temelji na zavarovančevi kršitvi zavarovalne pogodbe oziroma ima podlago v določbah drugega odstavka 7. člena ZOZP in ima odškodninsko naravo. Povračilni zahtevek tožeče stranke kot zavarovalnice lahko le-ta uveljavlja samostojno, vendar šele po kršitvi določil zavarovalne pogodbe oziroma pogodbeno dogovorjeni izgubi zavarovalnih pravic in plačilu škode oškodovancu.
Dokazno breme, da toženec ni povzročil prometne nesreče oziroma da je šlo pri vožnji toženca za (neobičajen) načina reševanja nevarne prometne situacije, je bilo na strani toženca.
Kljub ugotovljeni alkoholiziranosti obstaja možnost, da zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz obveznega zavarovanja oziroma ni dolžan povrniti izplačane odškodnine, če dokaže, da ni kriv za prometno nesrečo ali da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
pravni pouk o pravici do pritožbe – vložitev subsidiarnega obtožnega predloga po opravljenih preiskovalnih dejanjih
Res je, da člen 431 ZKP ne vsebuje nobene določbe o roku, v katerem je oškodovanec kot tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih dolžan vložiti obtožni predlog, vendar glede tega vprašanja, ki ni urejeno v določbah o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem, člen 429 ZKP jasno napotuje na smiselno uporabo drugih določb tega člena in sicer v konkretnem primeru določila 3. odstavka 186. člena ZKP. Le-ta določa, da po koncu preiskave preiskovalni sodnik o tem obvesti oškodovanca kot tožilca in ga opozori, da mora v 15 dneh vložiti obtožnico. Kolikor tega ne stori, se šteje, da je odstopil od pregona in bo postopek s sklepom ustavljen.
Če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oz. v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, stranki ni odvzelo navedene pravice, saj sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za pritožbo oz. vložitev obtožnega predloga.
vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - odškodnina - tržna manjvrednost nepremičnine - obnova postopka
Tržna manjvrednost pride v poštev v primeru, ko je predmet poškodovan. Ko gre za vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino, je odločilno vprašanje krajevno običajne mere. Nespoštovanje javnopravnih predpisov pri gradnji ni pomembno.
ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108, 108/1, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12, 12/2, 12/3. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 1.
predlog za oprostitev plačila taks - pisna izjava o premoženjskem stanju - nepopoln predlog - vložitev predloga po odvetniku - zavrženje predloga
Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne predloži izjave o svojem premoženjskem stanju na posebnem obrazcu, je predlog nepopoln in ga sodišče zavrže. Sodišče stranke ni dolžno pozivati na dopolnitev, kadar je predlog vložen po odvetniku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - nevarnosti otežene izterjave terjatve
Stališče sodišča prve stopnje, da negativno stanje na računu kupca v nobenem primeru ne izkazuje, da se upnik ne bo mogel poplačati iz prejete kupnine za nepremičnino, ni pravilno. Dolžnik kot prodajalec se lahko odloči za prodajo nepremičnine tudi plačilno nesposobnemu kupcu in se z njim lahko dogovori za odložitev plačila kupnine na daljši rok. V zemljiški knjigi tudi zaznamuje vrstni red pridobitve lastninske pravice. V takem primeru bo upniku, ki mu dolžnik zagotavlja plačilo terjatve iz prejete kupnine, izterjava terjatve, potem ko bo za njo pridobil izvršilni naslov, lahko znatno otežena.
ZPP člen 199, 199/1, 199, 199/1. ZJF člen 80b, 80f, 80b/1, 80f/5, 80b, 80f, 80b/1, 80f/5. OZ člen 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 22/3, 162, 508, 508/2, 623, 623, 17, 17/2, 20, 20/2, 20/3, 22, 22/1, 22/3, 162, 508, 508/2. Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin člen 11, 11/1, 37, 38, 38/1, 40, 40/2, 40/2-11, 43, 44, 44/3, 40/2-11, 43, 44, 44/3, 11, 11/1, 37, 38, 38/1, 40, 40/2.
prodaja državnega premoženja - prodaja občinskega premoženja - postopek prodaje - metode prodaje - javna ponudba - vabilo k dajanju ponudb - licitacija - obveznost skleniti pogodbo z najugodnejšim ponudnikom - predkupna pravica - odškodninska odgovornost za pogajanja - negativni pogodbeni interes - pozitivni pogodbeni interes
Namen prodajne ponudbe, ki je namenjena nedoločenemu krogu oseb, katere predmet se nanaša na premoženje, ki je individualno določeno (species), in je poleg vsega še v državni oziroma občinski lasti, je doseganje čim ugodnejših prodajnih pogojev. Gre torej za licitacijski način sklepanja pogodb, za katerega se analogno uporablja določba 623. čl. OZ.
Za sprejem predkupne ponudbe je ob izjavi potrebno tudi izpolniti pogodbeno obveznost, torej plačati kupnino (prenumerandni kup, 2. odst. 508. čl. OZ).
Odškodninska obveznost, ki temelji na odgovornosti za pogajanja (culpa in contrahendo, 2. in 3. odst. 20. čl. OZ), pošteno stranko načeloma upravičuje le do povrnitve tiste škode, ki predstavlja negativni pogodbeni interes.
ZPP člen 8, 216, 8, 216. OZ člen 147, 147/1, 147/2, 179, 179/1, 147, 147/1, 147/2, 179, 179/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - razžalitev dobrega imena in časti - poseg v čast in dobro ime
Materialnopravno izhodišče za prisojo odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti je podano v določbi 1. odstavka 179. člena OZ. Pri presoji vprašanja, ali je sporni zapis posegel v tožničino čast in dobro ime, je sodišče prve stopnje izhajalo iz opredelitve po kazenskem pravu in pravilno opozorilo na, v pravni teoriji in sodni praksi, zavzeta stališča glede pojma razžalitve in pojma žaljive obdolžitve. Pravilno je opozorilo, da za razžalitev zadostuje zavest o žaljivosti, pri žaljivi obdolžitvi pa se storilec zaveda možnosti, da trditve niso resnične. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je zapis v spornem članku posegel v tožničino čast in dobro ime.
Če stranko zastopa kvalificirani pooblaščenec (odvetnik), se od slednjega pričakuje, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo dobrega strokovnjaka in se zanj tudi upravičeno domneva, da pozna osnovna postopkovna pravila, kot so ta, da je treba pri prvem pravdnem dejanju za stranko predložiti njeno pooblastilo za zastopanje.