Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe po uveljavitvi ZPP-D. Ta zakon v prehodnih določbah (1. odstavek 130. člena) določa, da se postopek, ki se je začel pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljuje po določbah tega zakona, če ni v tem zakonu določeno drugače. V prehodnih določbah ZPP-D glede uporabe določbe 1. odstavka 185. člena ZPP ni določeno drugače in je torej prvo sodišče moralo navedeno določbo uporabiti. Ni podlage za to, da bi prvo sodišče ob pomanjkanju privolitve toženke v spremembo tožbe, spremembo tožbe dovolilo le delno, in sicer v obsegu, v katerem bi bilo še vedno pristojno okrajno sodišče.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - temelj za prenos lastninske pravice - veriga prenosov
Ob odločanju o predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in vpisu lastninske pravice na podlagi vzpostavljenih listin mora zemljiškoknjižno sodišče presojati, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis lastninske pravice na predlagatelja postopka (2. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1).
Ta pogoj ni izpolnjen, če iz navedb predloga in priloženih listin ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi bil temelj za prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika na naslednjega v verigi prenosov.
URS člen 15, 35, 15, 35. OZ člen 134, 134/1, 179, 179/1, 134, 134/1, 179, 179/1.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do duševne integritete - zahteva za prenehanje s kršitvami pravic osebnosti - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravnost kršitve osebnostnih pravic
Vsaka kršitev osebnostnih pravic je že v načelu protipravna. To izhaja iz pravne narave osebnostnih pravic, ki je v njihovi absolutnosti. Protipravnost določenega ravnanja, ki ima sicer značilnosti kršitve osebnostne pravice, je lahko izključena v primerih, navedenih v Ustavi ali zakonu. Po splošnih načelih odškodninskega prava med take razloge sodi tudi privolitev prizadetega. V obravnavanem primeru privolitev pokojne za objavo fotografij ni bila pravno veljavna. Če je tako, njena nična privolitev ni mogla vezati ne tožnikov kot pokojničinih sorodnikov ne tožene stranke, in sicer ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno, da pokojna ni bila sposobna izraziti svoje prave volje in podati veljavnega soglasja za objavo. Nična privolitev nima učinkov. Privolitve umrle ni bilo, po njeni smrti pa je nesporno nista podali niti tožeči stranki. Objavo fotografij brez veljavne privolitve umrle je poseg v njeno integriteto in v duševno integriteto njenih sorodnikov. V okvir pravice posameznika do duševne integritete sodi tudi pravica do pietete - spomina na osebnost umrlega. Ta svojcem dovoljuje spoštovanje in spomin na umrlega v skladu z njihovim prepričanjem in čustvi, ki so ga gojili do njega.
civilno procesno pravo - stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo
VSL0056079
ZPP člen 128, 339/2-14, 128, 339/2-14. OZ člen 190, 191, 190, 191.
meritorna odločitev - oblika odločbe - upravljanje večstanovanjske hiše - stroški upravljanja - verzija
128. člen ZPP določa, da sodišče izda odločbe v obliki sodbe ali sklepa, o tožbenem zahtevku pa odloči s sodbo. Le v postopku za izdajo plačilnega naloga sodišče izda sklep, s katerim ugodi tožbenemu zahtevku v obliki plačilnega naloga. Predmetni postopek se je začel s predlogom za izvršbo, kateremu je sodišče s sklepom ugodilo, glede na obrazložen ugovor tožencev, pa je ta sklep razveljavilo v izvršilnem dovolilu in odločilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Zato bi moralo sodišče v primeru meritorne odločitve, odločitev sprejeti na podlagi sodbe in ne sklepa.
ZPP člen 212, 286, 286/1, 286/2, 212, 286, 286/1, 286/2.
trditveno in dokazno breme - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 923/2006 z dne 4.10.2007), zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
Prav tako je nesprejemljivo, da bi tožena stranka lahko vztrajala na izvedbi dokazov, ki jih je v svojo korist oziroma za potrditev svojih (pravočasnih) trditev navedla samo nasprotna stranka.
povračilo stroškov – stroški prevoza na delo – stroški prehrane – minimum pravic – odpoved pravicam
Iz vsebine pravice do povračila stroškov v zvezi z delom in dejstva, da je zakonodajalec to pravico predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se delavec pravici do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter stroškom prehrane med delom ne more odpovedati.
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja. Ker pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovi, da tožnik v tožbi ne zatrjuje, da bi skrbstveni organ neresnično ugotovil dejstva v zapisniku, je tožba nepopolna in je ni možno obravnavati, v posledici česar jo je potrebno vložniku vrniti v popravo v določenem roku.
oprostitev plačila sodnih taks – povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke
Oprostitev stranke plačila sodnih taks v ničemer ne posega v pravni položaj nasprotne stranke. Če slednja v postopku uspe, ima pravico do povrnitve stroškov od stranke, ki v postopku ni uspela in to ne glede na to, ali je bila ta stranka oproščena plačila sodnih taks ali ne.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2. SZ člen 13, 13. ZSR člen 68/1, 68/1.
skupno premoženje - deleži zakoncev - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze
Po izračunu izvedenke sta zakonca, upoštevaje inflacijo v času trajanja ekonomske skupnosti, odplačala realno 1,98% vrednosti stanovanja, plačanega na podlagi kreditov, ki jih je dobil toženec za nakup stanovanja pred sklenitvijo zakonske zveze. Zato tožnici ne gre stvarnopravni, temveč le obligacijskopravni zahtevek.
pogodba o posredovanju - vzpostavitev psihološkega kontakta
Vzpostavitev "psihološkega kontakta" med naročnikom in stranko predstavlja bistveno izpolnitev pogodbe o posredovanju. Vse druge storitve so med strankama lahko dodatno dogovorjene, vendar pa je vzpostavitev "psihološkega kontakta" bistven element tovrstnih pogodb, v odsotnosti tega je zato treba preveriti, ali posel morebiti ne ustreza vsebini kake druge pogodbe.
Vsaka stranka mora navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (razpravno načelo). Nič drugače ni, ko gre za izvedbo dokaza z izvedencem; tudi tedaj mora biti dokazni predlog pravočasen (286. čl. ZPP) in ustrezno substanciran. Če temu ni tako, odsotnosti strankine aktivnosti ne more nadomestiti sodišče (niti preko izvedenca), saj bi s tem kršilo razpravno načelo. Listinsko gradivo mora načeloma priskrbeti stranka, ki se nanjo sklicuje, in ne izvedenec.
javni uslužbenec – vojak – obstoj delovnega razmerja – pristop iz JLA v TO – pristopna izjava
Do pristopa tožnika iz JLA v TO RS je prišlo kljub temu, da pristopne izjave ni podpisal, saj je jasno in nedvoumno izrazil voljo za pristop. Tudi z delom je želel nadaljevati, le da zaradi izjemnosti situacije, kateri so botrovale njegove umske in preostale sposobnosti razumevanja, do dejanskega dela ni prišlo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za priznanje pravic iz delovnega razmerja je utemeljen za obdobje od dne, ko je tožnik izrazi voljo za pristop, do dne, ko se je zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojil.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za vrnitev v prejšnje stanje - preložitev naroka - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka
Če sodišče ne ugodi predlogu za preložitev naroka, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZIZ člen 45, 46, 45, 46. ZZK-1 člen 3, 12, 86, 87, 3, 12, 86, 87.
zaznamba izvršbe - učinkovanje zaznambe izvršbe - površina nepremičnine- nepravnomočnost sklepa o izvršbi
Površina, ki je evidentirana v katastru, v zemljiški knjigi pa se le poočiti, pri odločanju o vpisu v zemljiško knjigo nima posebnega pomena, zato jo pri identifikaciji nepremičnine ni potrebno navesti. Glede na navedeno tako pri odločanju o zaznambi izvršbe ni pravno pomembno, da je v listini, ki je podlaga za vpis, navedena drugačna površina nepremičnine, kot kaže stanje v zemljiški knjigi, ki ga je sodišče upoštevalo v izpodbijanem sklepu.
Ker je pri nepremičnini, ki je skupna lastnina dolžnikov do celote, že vknjižena hipoteka v korist upnika, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče pri njej le zaznamovalo izvršljivost (glede iste terjatve) v korist navedenega upnika, samo dejstvo, da je na tej nepremičnini vpisana skupna lastnina dolžnikov, ne pa solastnina (ki je navedena v sklepu o izvršbi), ni odločilnega pomena in na pravilno odločitev sodišča prve stopnje ne more vplivati.
SODNI REGISTER – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055669
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 428, 429, 431, 432, 433, 434. ZSReg člen 39.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – dovoljenost pritožbe – domnevna baza za obstoj izbrisnega razloga – izvršitelj kot oseba z javnim pooblastilom – neznani naslov – udeleženec postopka izbrisa po uradni dolžnosti – predlog za začetek postopka izbrisa – obvestilo izvršitelja
Izvršiteljica je kot oseba z javnim pooblastilom v postopku premičninske izvršbe ugotovila, da je pravna oseba na naslovu neznana in da je s tem izkazana domnevna baza za obstoj izbrisnega razloga. S tem obvestilom se je vloga izvršiteljice, ki jo ima na podlagi določbe 2. odst. 428. člena ZFPPIPP, končala. Izvršiteljica torej nima lastnega pravovarstvenega zahtevka in zato v skladu s 432. členom ZFPPIPP ni udeleženec postopka izbrisa. Zato tudi registrsko sodišče ni dolžno izdati negativnega, zavrnilnega sklepa, da ne bo začelo postopka izbrisa.
opravljanje pravdnih dejanj osebno ali po pooblaščencu - pooblastilo - vsebina pooblastila - vročanje sodnih pisanj
V pravdnem postopku se lahko stranka odloči, ali bo procesno dejanje opravljala sama ali preko pooblaščenca. Če se odloči za zastopanje po pooblaščencu, ga mora za zastopanje v konkretni pravdi pooblastiti s pisnim pooblastilom. Iz njega mora biti jasno razvidno, da se nanaša na procesna dejanja, torej da naj sodišče in nasprotnik sprejmeta procesna dejanja pooblaščenca tako, kot bi jih opravil sam pooblastitelj.
ZSG člen 50, 50. ZSR člen 5, 5/1, 6, 6/1, 5, 5/1, 6, 6/1, 5, 5/1, 6, 6/1. SPZ člen 92, 99, 100, 105, 105/3, 92, 99, 100, 105, 105/3. SZ-1 člen 18, 19, 18, 19.
skupni del večstanovanjske hiše - etažni lastnik - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem
Toženec kot eden od solastnikov strehe ta skupni del uporablja na način, ki onemogoča druge etažne lastnike. Okoliščina, da je le iz njegovega stanovanja urejen izhod na teraso, na odločitev ne more imeti vpliva. Toženec ni odvzel sporne strehe in tudi tožnik ni upravičen zahtevati izročitev strehe v posest njemu, zato v obravnavanem primeru ni možen vrnitveni zahtevek v smislu 92. člena SPZ. Toženec uporablja solastno stvar v nasprotju z določbo 19. člena SZ-1 in določbo 3. odstavka 105. člena SPZ, zato ima tožnik pravno varstvo po 99. členu SPZ.
Časovne meje pravnomočnosti se raztezajo na dan 1. 1. 2005, do katerega se je tožnik odpovedal zahtevku na znižanje preživnine na podlagi sklenjene sodne poravnave z dne 10. 1. 2006. Tožnik zato ne more s tožbo na znižanje preživnine uveljavljati spremenjenih okoliščin, ki so obstajale do dne 1. 1. 2005. Tudi za kasnejše obdobje tožnik ni izkazal spremenjenih okoliščin, saj je bil pred 1. 1. 2005 nezaposlen, sedaj pa ima zaposlitev, preživninska obveznost je obstajala pred 1. 1. 2005.