spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - sosporniki
Pravila o postopku o gospodarskih sporih veljajo tudi, kadar so v sporu poleg oseb iz prvega odstavka 481. člena ZPP kot sosporniki iz 1. točke 1. odstavka 191. člena tega zakona udeležene še druge osebe.
ZZZDR člen 60, 60. ZNP člen 128, 129, 130. ZZK člen 44, 44. ZZK-1 člen 79, 79.
zaznamba spora - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - predlog za delitev skupnega nepremičnega premoženja v nepravdnem postopku - skupno premoženje
Dopustna je zaznamba spora tudi, če je vložen predlog in ne le tožba, s katero se ugotavlja obstoj lastninske pravice.
Zaznamba spora se v zemljiški knjigi lahko dovoli tudi zakoncu, ki pred nepravdnim sodiščem uveljavlja delitev skupnega nepremičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze, če zahteva, da postane izključni lastnik tistih (oziroma tistega dela) nepremičnin, ki so bile do sedaj zemljiškoknjižno v lasti drugega zakonca.
Predlog za zaznambo spora je utemeljen glede tistih nepremičnin, na katerih tožnik predlaga, da pridobi izključno lastninsko pravico, ki pa so zemljiškoknjižno v celoti v lasti nasprotne udeleženke, in na tistih nepremičninah, kjer predlagatelj predlaga priznanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, čeprav je zemljiškoknjižno skupaj z nasprotno udeleženko vpisan do 1/2.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - temelj za prenos lastninske pravice - veriga prenosov
Ob odločanju o predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in vpisu lastninske pravice na podlagi vzpostavljenih listin mora zemljiškoknjižno sodišče presojati, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis lastninske pravice na predlagatelja postopka (2. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1).
Ta pogoj ni izpolnjen, če iz navedb predloga in priloženih listin ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi bil temelj za prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika na naslednjega v verigi prenosov.
potrebni izvršilni stroški – predlog za utesnitev izvršbe – izvršba na plačo
Ker mora delodajalec sam paziti na to, da plačila pravilno izvrši, izvršba pa teče le s tem izvršilnim sredstvom, sprotne utesnitve upnika ob vsakem odtegljaju od plače do popolnega poplačila niso potrebne. Utesnitve za plačila, ki so posledica neposrednih dejanj izvršbe, za sam potek izvršilnega postopka niso bile potrebne, zato tudi stroški povezani z njimi niso potrebni stroški.
odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - poškodba vratne hrbtenice - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vprašanje adekvatne vzročnosti pri odškodninskem zahtevku zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
Če tožnica na prvi narok za glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, na tem naroku pa je bil prisoten njen pooblaščenec, tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Če tožnik s spremenjeno tožbo zahteva celo nižjo odškodnino kot s prvotnim zahtevkom, pri čemer izjave o delnem umiku tožbe ne poda, spremeni pa obrestni zahtevek, sprememba tožbe ni potrebna zaradi dokončne ureditve spornega razmerja med strankama, saj bo to dokončno urejeno tudi z odločitvijo o prvotno postavljenem zahtevku.
Pogodbena določila so jasna, zato jih je potrebno razlagati takšna, kot so, in ni mogoče uporabiti pravila o razlagi pogodb iz 83. člena OZ.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2. SZ člen 13, 13. ZSR člen 68/1, 68/1.
skupno premoženje - deleži zakoncev - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze
Po izračunu izvedenke sta zakonca, upoštevaje inflacijo v času trajanja ekonomske skupnosti, odplačala realno 1,98% vrednosti stanovanja, plačanega na podlagi kreditov, ki jih je dobil toženec za nakup stanovanja pred sklenitvijo zakonske zveze. Zato tožnici ne gre stvarnopravni, temveč le obligacijskopravni zahtevek.
javni uslužbenec – vojak – obstoj delovnega razmerja – pristop iz JLA v TO – pristopna izjava
Do pristopa tožnika iz JLA v TO RS je prišlo kljub temu, da pristopne izjave ni podpisal, saj je jasno in nedvoumno izrazil voljo za pristop. Tudi z delom je želel nadaljevati, le da zaradi izjemnosti situacije, kateri so botrovale njegove umske in preostale sposobnosti razumevanja, do dejanskega dela ni prišlo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za priznanje pravic iz delovnega razmerja je utemeljen za obdobje od dne, ko je tožnik izrazi voljo za pristop, do dne, ko se je zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojil.
Za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (ki je bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo delovnega sodišča) so bile s strani stečajnega upravitelja priznane vse tožnikove terjatve, vključno s plačami in prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da je stečajni upravitelj obračunal prispevke za obvezno zavarovanje, tako da je izpolnjen pogoj za priznanje lastnosti zavarovanca za to obdobje.
Pri pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem se sodno varstvo zagotavlja z institutom ugotovitvene tožbe, ne pa z zahtevkom na izstavitev listine, ki ga lahko uveljavlja le tisti, ki zatrjuje pravnoposlovno razpolaganje s pravicami.
Pritožbene navedbe se ne nanašajo na samo vknjižbo, pač pa pritožnik navaja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal v izvršilnem postopku, v zemljiškoknjižnem postopku pa niso upoštevani.
ZTLR člen 24, 24. SPZ člen 43, 43. ZZK-1 člen 40, 40.
priposestvovanje - izstavitev zemljiškoknjižne listine - gradnja na tujem zemljišču - dogovor o pridobitvi lastninske pravice
Priposestvovanje je pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona. Vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja zato ni pogojen s toženčevo voljo oz. njegovim posebnim razpolagalnim dejanjem. Poseben dajatveni zahtevek tožnika, po katerem naj bi mu toženec izstavil ustrezno listino, na podlagi katere se bo lahko vpisal v zemljiško knjigo, zato ni potreben, saj je tožnik pridobil lastninsko pravico že pred njenim vpisom v zemljiški knjigi.
posojilna pogodba - soglasje izjavljene in dejanske volje - soglasje o predmetu pogodbe
Za nastanek veljavne pogodbe je bistveno, kakšno je bilo soglasje volj pravdnih strank glede bistvenih sestavin pogodbe, med katere sodi tudi višina izročenega denarja ob njenem sklepanju.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda
Pri izdaji regulacijske odredbe je treba celovito tehtati položaj obeh pravdnih strank, ta pa vključuje tudi upoštevanje morebitnih posledic opustitve varovanja. Celovita ocena okoliščin na strani tožeče in tožene stranke ne utemeljuje izdaje začasne odredbe in ni tehtnih razlogov, da bi sodišče brez kontradiktornega postopka že v tej fazi postopka izdalo začasno odredbo, s katero bi dejansko že ugodilo tožbenemu zahtevku.
Začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V teh primerih je treba restriktivno tolmačiti pojem "težko nadomestljiva škoda" ter ob tehtanju interesov ene in druge stranke zagotoviti, da bodo ureditvene začasne odredbe, katerih vsebina je enaka tožbenemu zahtevku, ostale omejene le na nujne in ustavno upravičene primere.
ZPP člen 7, 190, 190/1, 190/2, 285, 7, 190, 190/1, 190/2, 285. SPZ člen 92, 99, 92, 99.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - vrnitev individualne stvari - vrnitvena tožba - vrnitveni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - izpoved stranke - trditve stranke
Kateri tožbeni zahtevek se v konkretnem primeru lahko uveljavi, negatorni ali vrnitveni, je med drugim odvisno od tega, ali ima tožnik stvar v dejanski oblasti ali ne, ali mu je bila stvar odvzeta ali ne. Za negatorno tožbo je bistveno, da tožniku stvar ni bila odvzeta, ampak je zgolj moten v izvrševanju lastninske pravice nad njo. Tožnik je zahteval prenehanje vznemirjanja v lastninski pravici, zatrjeval pa je, da sta si toženki sporni del njegovega zemljišča prilastili, da torej sam nima več oblasti nad njim. Trditve gredo bolj v smeri vrnitvenega zahtevka, zato je bil tožbeni zahtevek glede na postavljene trditve nesklepčen.
Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem ugotovilo, da je tožnik obdržal posest na zemljišču, vendar izpoved stranke ne more nadomestiti njenih navedb. Dejstva, odkrita v postopku, ki jih nobena stranka ni zatrjevala, ni mogoče upoštevati.
povračilo stroškov – stroški prevoza na delo – stroški prehrane – minimum pravic – odpoved pravicam
Iz vsebine pravice do povračila stroškov v zvezi z delom in dejstva, da je zakonodajalec to pravico predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se delavec pravici do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter stroškom prehrane med delom ne more odpovedati.