ZPP člen 212, 286, 286/1, 286/2, 212, 286, 286/1, 286/2.
trditveno in dokazno breme - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Dokazni predlog tožeče stranke ne vključuje tudi dokaznega predloga tožene stranke. Tožena stranka je samostojna pravdna stranka, na kateri je dokazno breme za njene trditve (prim. s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 923/2006 z dne 4.10.2007), zato se ne more zanašati na dokazne predloge nasprotne stranke, ki so v njeni dispoziciji in bi jih lahko tudi sama tožena stranka navedla že na prvem naroku.
Prav tako je nesprejemljivo, da bi tožena stranka lahko vztrajala na izvedbi dokazov, ki jih je v svojo korist oziroma za potrditev svojih (pravočasnih) trditev navedla samo nasprotna stranka.
povračilo stroškov – stroški prevoza na delo – stroški prehrane – minimum pravic – odpoved pravicam
Iz vsebine pravice do povračila stroškov v zvezi z delom in dejstva, da je zakonodajalec to pravico predpisal kot dolžnost delodajalca s samim zakonom, izhaja, da se delavec pravici do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter stroškom prehrane med delom ne more odpovedati.
ZPP člen 7, 190, 190/1, 190/2, 285, 7, 190, 190/1, 190/2, 285. SPZ člen 92, 99, 92, 99.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - vrnitev individualne stvari - vrnitvena tožba - vrnitveni zahtevek - nesklepčnost tožbenega zahtevka - izpoved stranke - trditve stranke
Kateri tožbeni zahtevek se v konkretnem primeru lahko uveljavi, negatorni ali vrnitveni, je med drugim odvisno od tega, ali ima tožnik stvar v dejanski oblasti ali ne, ali mu je bila stvar odvzeta ali ne. Za negatorno tožbo je bistveno, da tožniku stvar ni bila odvzeta, ampak je zgolj moten v izvrševanju lastninske pravice nad njo. Tožnik je zahteval prenehanje vznemirjanja v lastninski pravici, zatrjeval pa je, da sta si toženki sporni del njegovega zemljišča prilastili, da torej sam nima več oblasti nad njim. Trditve gredo bolj v smeri vrnitvenega zahtevka, zato je bil tožbeni zahtevek glede na postavljene trditve nesklepčen.
Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem ugotovilo, da je tožnik obdržal posest na zemljišču, vendar izpoved stranke ne more nadomestiti njenih navedb. Dejstva, odkrita v postopku, ki jih nobena stranka ni zatrjevala, ni mogoče upoštevati.
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Zato kasneje vpisana plomba ni ovira, da se izpodbijani vpis ne bi opravil.
ZIZ člen 42, 42/2, 42, 42/2. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
potrdilo pravnomočnosti in izvršljivosti
S potekom pritožbenega roka je sodba pravnomočna, zato sodišče ne sme zavrniti predloga tožeče stranke za potrdilo pravnomočnosti sodbe, čeprav ima pomisleke glede popolnosti naziva tožeče stranke, na katero se sodba glasi.
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/2. SZ člen 13, 13. ZSR člen 68/1, 68/1.
skupno premoženje - deleži zakoncev - odplačilo kreditov v času trajanja zakonske zveze
Po izračunu izvedenke sta zakonca, upoštevaje inflacijo v času trajanja ekonomske skupnosti, odplačala realno 1,98% vrednosti stanovanja, plačanega na podlagi kreditov, ki jih je dobil toženec za nakup stanovanja pred sklenitvijo zakonske zveze. Zato tožnici ne gre stvarnopravni, temveč le obligacijskopravni zahtevek.
javni uslužbenec – vojak – obstoj delovnega razmerja – pristop iz JLA v TO – pristopna izjava
Do pristopa tožnika iz JLA v TO RS je prišlo kljub temu, da pristopne izjave ni podpisal, saj je jasno in nedvoumno izrazil voljo za pristop. Tudi z delom je želel nadaljevati, le da zaradi izjemnosti situacije, kateri so botrovale njegove umske in preostale sposobnosti razumevanja, do dejanskega dela ni prišlo. Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja in za priznanje pravic iz delovnega razmerja je utemeljen za obdobje od dne, ko je tožnik izrazi voljo za pristop, do dne, ko se je zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije upokojil.
odškodninska odgovornost - nasprotje v razlogih sodbe - nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Ugotavlja tudi, da je tožnik na nastalo prometno situacijo reagiral, ko je bil od kritične situacije na vozišču oddaljen okrog 63,6 m, zavarovanka tožene stranke pa je začela zavijati levo, ko je bila od motornega kolesa oddaljena okrog 73 m (ko je tožnik z motornim kolesom že prehitel in končal prehitevanje kombija). Ugotovitev sodišča prve stopnje, da zavarovanka tožene stranke tožnika pred zavijanjem ni mogla videti, je tako povsem v nasprotju z gornjimi ugotovitvami.
pogodba o posredovanju - vzpostavitev psihološkega kontakta
Vzpostavitev "psihološkega kontakta" med naročnikom in stranko predstavlja bistveno izpolnitev pogodbe o posredovanju. Vse druge storitve so med strankama lahko dodatno dogovorjene, vendar pa je vzpostavitev "psihološkega kontakta" bistven element tovrstnih pogodb, v odsotnosti tega je zato treba preveriti, ali posel morebiti ne ustreza vsebini kake druge pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056052
ZPP člen 216, 216/1, 317, 216, 216/1, 317. OZ člen 376, 376.
tek zamudnih obresti - prepoved ultra alterum tantum - odmera odškodnine po prostem preudarku - odpoved tožbenemu zahtevku
Če so zapadle, pa neplačane obresti do 31.12.2001 že presegle glavnico, so dne 1.1.2002 z uveljavitvijo OZ na podlagi določbe 376. člena OZ prenehale teči. Obresti, ki so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova in torej sprememba Obligacijskega zakonika (OZ-A) na odločitev o obrestih ne vpliva.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da bo celotne kupljene prostore oddajal v poslovne namene, čemur je ustrezal tudi izračun odškodnine. Kasneje je navedel, da je nameraval oddajati v poslovne namene pretežni del nepremičnine, pri čemer pa je njegov izračun vtoževane odškodnine še vedno temeljil na celotni površini kupljenih prostorov. Na podlagi takšnih trditev pa ni mogoče ugotoviti površine, ki naj bi jo tožnik oddajal, in tudi ne preveriti višine vtoževane škode.
Ne gre za kršitev pravice do izjave, če sodišče ni zaslišalo tožnika, ki se kar dvakrat ni odzval sodnemu vabilu.
Tožba je nesklepčna, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja. Ker pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi ugotovi, da tožnik v tožbi ne zatrjuje, da bi skrbstveni organ neresnično ugotovil dejstva v zapisniku, je tožba nepopolna in je ni možno obravnavati, v posledici česar jo je potrebno vložniku vrniti v popravo v določenem roku.
vrnitev v prejšnje stanje - razlog za vrnitev v prejšnje stanje - preložitev naroka - predlog za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka
Če sodišče ne ugodi predlogu za preložitev naroka, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Začasnega skrbnika je treba postaviti zaradi zavarovanja zapuščine, saj med dedičema obstajajo spori, tako glede pravice do dediščine, kot glede obsega zapuščine, predvsem pa je izkazano nezaupanje med njima. Zato začasna skrbnica ne more biti dedinja, ampak tretja oseba.
Dedinja v postopku pred prvim sodiščem in v pritožbi ni navajala nobenih drugih razlogov, zaradi katerih S.K. ne bi bil primeren za začasnega skrbnika. V postopku pred sodiščem prve stopnje niso bile zatrjevane okoliščine, da S.K. ne bi mogel skrbeti za zapuščino v interesu vseh dedičev, zaslišanja začasnega skrbnika ni predlagala nobena stranka, oba dediča pa sta na naroku imela možnost, da se opredelita glede predloga, da se za začasnega skrbnika postavi S.K.