prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril - pogodba o preužitku
Glede na aleatornost in odplačno naravo pogodbe o preužitku to, če je preživljanka še nekaj časa po sklenitvi pogodbe lahko v pretežni meri sama skrbela zase in tudi še delala na kmetiji, ne vpliva na odločitev v pravdi za vrnitev "darila" zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža.
ZPP člen 183, 319, 339, 339/2-14, 183, 319, 339, 339/2-14. OZ člen 312, 312/2, 312, 312/2.
izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - pobotni ugovor - nasprotna tožba - razlogi o pomembnih dejstvih
Izrek sodbe pri pobotnem ugovoru je tripartiten: najprej se ugotovi obstoj terjatve po tožbi, nato obstoje terjatve iz pobotnega ugovora (največ do višine terjatve po tožbi), nakar se terjatvi pobotata (po stanju, ko sta si obe terjatvi stopili nasproti).
vpis lastninske pravice - izvirnik zasebne listine - zbirka listin
Predlagateljica bi morala v sodno določenem roku, ki je prekluzivne narave, predložiti listine, ki so podlaga za vknjižbo lastninske pravice, ali vsaj navesti, da sta izvirnika listin vložena v določeno zbirko listin zemljiškoknjižnega sodišča.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - neznatna škoda
Strogo upoštevanje stališča, da vsak poseg v tujo lastnino za lastnika predstavlja škodo, ker ga prikrajša v njegovi razpolagalni pravici kot bistvenem elementu lastninske pravice, bi pripeljalo do popolnega izničenja razloga za izdajo začasne odredbe iz 3. odst. 270. člena ZIZ, saj ta v nobenem primeru ne bi bil podan, kadar bi bila kot vrsta začasne odredbe predlagana prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin po 2. točki 271. člena ZIZ. Pri presoji tega zakonsko predvidenega pogoja in vrste začasne odredbe je treba zato upoštevati konkretne okoliščine primera, in sicer v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo v predlogu za izdajo začasne odredbe ponudi upnik.
izvenzakonska skupnost - zunajzakonska skupnost- skupno premoženje - privatizacija stanovanja - imetnik stanovanjske pravice - odkup stanovanja - prodaja stanovanja
Stanovanje, kupljeno po privatizacijskih predpisih, ne glede na to, kdo je bil imetnik stanovanjske pravice, je skupno premoženje, če je kupljeno v izvenzakonski skupnosti s sredstvi, ki sta jih izvenzakonska partnerja pridobila z delom.
Ni pomembno, po kakšni ceni sta izvenzakonska partnerja pridobila stanovanje. V razmerju med izvenzakonskima partnerjema ni mogoče šteti ugodnosti pri privatizacijskemu nakupu samo v korist enega od njiju.
Premoženje, ki ga pridobita partnerja s prodajo stanovanja, je prav tako njuno skupno premoženje, na katerem ostaneta njuna deleža nespremenjena.
ZIKS člen 145c, 145c. ZDen člen 72, 72/2, 72, 72/2.
razveljavitev kazni zaplembe premoženja - vrnitev premoženja - odmena zaradi nemožnosti uporabe - višina najemnine - vlaganja - skrbnost pri oblikovanju višine najemnine
Pravna narava zahtevkov na podlagi 145c. člena ZIKS je enaka pravni naravi zahtevkov na podlagi 72. člena Zakona o denacionalizaciji. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Pri ugotavljanju te koristi je možnih več izhodišč, ki so odvisni od okoliščin posamičnega primera.
Sodišče prve stopnje bo moralo oceniti, ali res obstajajo utemeljeni razlogi za to, da se kot podlaga za ugotavljanje koristi vzame tržna najemnina brez upoštevanja vlaganja po 5.10.2000 (upoštevanje vlaganj, ki so bila opravljena pred pravnomočno razveljavitvijo kazni zaplembe premoženja, glede na določbo 145c. člena ZIKS ni mogoče). V novem sojenju bo moralo najprej oceniti, ali je tožena stranka opustila potrebno skrbnost pri oblikovanju višine najemnine, glede na to, da je v 5. členu aneksa najemne pogodbe z dne 16.6.1992 (A8) navedeno, da najemodajalec najemniku ni dolžan povrniti revalorizirane vrednosti vloženih investicij, razen v primeru, če najemodajalec prekine pogodbo brez krivdnega razloga na strani najemnika. Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, namreč zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem. Oceniti bo treba, ali ima po sklenjeni najemni pogodbi (ki učinkuje tudi zoper upravičenca) upoštevajoč tudi višino najemnine, najemnik pravico do povrnitve vlaganj ali ne. Če najemnik te pravice nima, potem bo treba oceniti, ali vrednost vlaganj skupaj s plačano najemnino predstavlja pravično odmeno zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja.
prekluzija tožbenih navedb – dolžnost stranke navesti pravno pomembna dejstva in predlagati pravno pomembne dokaze – nenevarna stvar – nenevarna dejavnost – objektivna odgovornost
Stranke so dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo in le glede dejstev, pomembnih za odločitev o utemeljenosti zahtevka se izvajajo dokazi. V našem pravu tako velja načelo dispozitivnosti (glede zahtevka) in razpravno načelo (glede opredelitve dejanske podlage).
posest - sodno varstvo posesti - ekonomski interes - začasne odredbe za zavarovanje nedenarnih terjatev
Posest je dejanska oblast nad stvarjo, zato zadostuje, da je imel posestnik možnost s stvarjo kadarkoli neovirano razpolagati. Ni mogoče zaključiti, da je posest opustil, ker stvari v določenem obdobju ni tudi dejansko uporabil.
Ekonomski interes v motenjskih sporih je pomemben ob nadaljnjem pogoju, da zaradi posebej neizkazanega ekonomskega interesa tudi ni pravnega interesa za uveljavljeni zahtevek.
potrebni izvršilni stroški – predlog za utesnitev izvršbe – izvršba na plačo
Ker mora delodajalec sam paziti na to, da plačila pravilno izvrši, izvršba pa teče le s tem izvršilnim sredstvom, sprotne utesnitve upnika ob vsakem odtegljaju od plače do popolnega poplačila niso potrebne. Utesnitve za plačila, ki so posledica neposrednih dejanj izvršbe, za sam potek izvršilnega postopka niso bile potrebne, zato tudi stroški povezani z njimi niso potrebni stroški.
odškodninska odgovornost - odmera odškodnine - poškodba vratne hrbtenice - vzročna zveza - adekvatna vzročnost - možnost obravnavanja pred sodiščem
Vprašanje adekvatne vzročnosti pri odškodninskem zahtevku zaradi poškodbe vratne hrbtenice.
Če tožnica na prvi narok za glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, na tem naroku pa je bil prisoten njen pooblaščenec, tožnici ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - temelj za prenos lastninske pravice - veriga prenosov
Ob odločanju o predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižnih listin in vpisu lastninske pravice na podlagi vzpostavljenih listin mora zemljiškoknjižno sodišče presojati, ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis lastninske pravice na predlagatelja postopka (2. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1).
Ta pogoj ni izpolnjen, če iz navedb predloga in priloženih listin ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi bil temelj za prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika na naslednjega v verigi prenosov.
invalidnost - invalid III. kategorije - omejitve pri delu - samozaposleni
Tožnica v času do izdaje dokončne odločbe toženca ni bila zmožna za svoje delo, bila pa je zmožna za delo v delokrogu svojega poklica z omejitvami dvigovanja in prenašanja bremen nad 5 kg, pogostega pripogibanja in stalne prisilne drže v polnem delovnem času. Pri njej je bila podana omejena zmožnost za delo, ki je sicer podlaga za razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti. Kljub temu pa tožnici ni mogoče priznati pravic iz invalidskega zavarovanja, saj je bila v spornem obdobju v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica posameznica.
V Republiki Sloveniji je uradna valuta od 1.1.2007 dalje euro (3. odstavek 2. člena ZUE) in zato tečejo zakonske zamudne obresti od dosojenih eurskih zneskov pred tem datumom od tolarske protivrednosti navedenih zneskov.
sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - preddodelitev otroka - onemogočanje stikov - korist otroka
Na prvem mestu je korist deklice. Ta je varovana v največji meri, če deklici ne bo treba spreminjati okolja, v katerem živi, če mati deklice ne bo zastraševala in pri njej vzbujala odpora do očeta in če bodo stiki še naprej potekali redno. V primeru, če bo mati stike ponovno začela onemogočati, ali bo - kot je navedla izvedenka - pri deklici vzbujala ambivalenco, strah ali neustreznih pričakovanja ter odpor, bodo glede na dosedanji dokazni postopek podani razlogi za takojšnjo odločitev, da se deklico zaupa očetu. Če se mati ob povsem jasnem izvedenskem mnenju, da takšno ravnanje predstavlja psihično nasilje nad otrokom, ne bo v prihodnje vzdržala takšnega ravnanja, bo to jasen znak, da nikakor ni sposobna skrbeti za uveljavljanje otrokovih koristi.
Tožnica s tožbo od tožene stranke zahteva, da z njo sklene prodajno pogodbo. Tožnica bo, če bo pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, le-to pridobila na podlagi pravnega posla, in sicer kupne pogodbe. To pa ni izviren način pridobitve lastninske pravice. Le v tem primeru pa je na podlagi določbe 79. čl. ZZK-1 dopustna zaznamba spora.
osebna vročitev - nadomestna vročitev - obvestilo o pošiljki - dva poskusa vročitve - povratnica
S spremembo ZPP (novela ZPP-A iz leta 2002) se je učinkovito uveljavila rešitev, da je pri osebnih vročitvah treba opraviti največ dva poskusa vročitve.