ZPN člen 5, 5/1, 5/2, 5, 5/1, 5/2. ZOR člen 73, 749, 73, 749. URS člen 68, 68. SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZZK-1 člen 36, 36/1, 40, 40/1, 40/1-5, 36, 36/1, 40, 40/1, 40/1-5.
državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla
V konkretni zadevi je izrecno zatrjevana obveznost izstavitve zemljiškoknjižne listine oziroma prenosa lastninske pravice šele, ko tožnica pridobi slovensko državljanstvo. Ob tako zatrjevanem dogovoru pa v nobenem primeru ne more priti do posledic, ki jih želi preprečiti slovenska zakonodaja oziroma Ustava Republike Slovenije v 68. členu glede pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji s strani tujih državljanov.
odpoved dediščini v korist določenega dediča - pozneje najdeno premoženje
Če se je dedič odpovedal dediščini v korist določenega dediča, o pozneje najdenem premoženju ni mogoče odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Presoja, ali je neka stvar nevarna ter ali neko delo predstavlja delo s povečano nevarnostjo oziroma ali gre za nevarno dejavnost, predstavlja materialnopravno vprašanje, ki je v pristojnosti sodišča, medtem ko sodišče izvedenca postavi za razjasnitev dejstev (243. člen ZPP).
Objektivna odgovornost zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je podana takrat, ko je stvar oziroma dejavnost nevarna že sama sebi. Objektivna odgovornost je izjema, v primeru, ko pa stvar oziroma dejavnost ni nevarna sama po sebi, ampak takšna postane zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari ali tistega, ki se ukvarja z dejavnostjo, ne gre za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost in objektivno odgovornost, temveč za morebitno krivdno odgovornost.
regulacijska začasna odredba - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - pogoji za izdajo
Namen regulacijske začasne odredbe je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe) in je njeno bistvo v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe. V okviru z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-275/97 začrtanih mej obravnavanja take začasne odredbe je treba pogoje 272. člena ZIZ obravnavati strožje. Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja 2. odst. 272. člena ZIZ). Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Če je bil sklep o izvršbi in vsa izvršilna dejanja, ki so temeljila na tem sklepu, razveljavljena, je bil že v okviru izvršilnega postopka dosežen cilj, ki ga je tožnica zasledovala s predmetno tožbo in tožnica pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe več nima.
ZZT člen 14, 31. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 364, 364.
dedni dogovor - zastaranje - pripoznava dolga
Za zastaranje dednega dogovora, katerega vsebina je določljiva, velja 10-letni zastaralni rok, kot za zastaranje sodne odločbe. Zgolj dolžnikova izjava, s katero ta potrjuje obstoj vtoževanega dednega dogovora, še ne pomeni pripoznave dolga, ki bi pretrgala zastaranje.
Sodišče prve stopnje je glede na določbo 1. odstavka 138. člena ZD o nepreklicnosti dedne izjave - izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati - pravilno upoštevalo prvotni dedni izjavi dedičev, ne glede na dejstvo, da je sodišče navedena z dopisom z dne 12.4.2007 pozvalo, da se "ponovno izjavita".
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - reamputacija prstov na roki - odškodnina za nepremoženjsko škodo - skaženost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi pomeni naravno in logično zvezo dogodkov na eni strani ravnanje delavcev tožene stranke, ki niso pravilno pripravili za transport amputiranih delov prstov in je v posledici tega prišlo do notranjih poškodb, ki so se odrazile v odmiranju tkiva oz. težavah s pretokom krvi v prišitih delih prstov, zato je bilo treba dva prsta reamputirati ter na drugi strani škodo, ki jo predstavlja stanje po reamputaciji teh dveh prstov. Pojem skaženosti pa je pravni standard in se ga ne razume v medicinskem pomenu te besede.
Če solastnik, ki je dolžan doplačilo več vredne stvari, nima sredstev in če drug solastnik noče prevzeti stvari, fizična delitev ni mogoča in ostane le še možnost civilne delitve s prodajo stvari in razdelitvijo kupnine med solastnike.
ZPP člen 14, 286, 286, 14. OZ člen 131, 132, 131, 132.
nova dejstva in dokazi - identično dejansko stanje - vezanost na obsodilno kazensko sodbo - vezanost na izrek o vzgojnem ukrepu - škoda - zmanjšanje premoženja
Glede na vsebino dokumentacije, ki sta jo tožnika predložila po prvem naroku, sta toženca podala ugovor aktivne legitimacije, saj sta menila, da ta ni podana, ker so sredstva, ki naj bi jih tožnika hranila doma, namenjena poslovanju pravne osebe in tako niso last tožnikov. Ker so toženci za dokaz izvedeli šele po prvem naroku za glavno obravnavo, ni mogoče govoriti, da so ugovor aktivne legitimacije, podanega na kasnejšem naroku, uveljavljali prepozno.
Na izrek o vzgojnem ukrepu pravdno sodišče ni vezano, saj ne gre za obsodilno kazensko sodbo.
Dejstvo, da sta tožnika hranila denar, ki je pripadal pravni osebi, ob tem da tožnika niti ne zatrjujeta, da sta pravni osebi denar že vrnila, kar bi kazalo na zmanjšanje njunega premoženja, ne zavezuje tožencev k povračilu škode tožnikoma, saj do zmanjšanja njunega premoženja ni prišlo, temveč kvečjemu do zmanjšanja premoženja gospodarske družbe.
ZD člen 27, 221, 221/1, 27, 221, 221/1. ZDen člen 72 - 83, 72 - 83.
pozneje najdeno premoženje - nujni delež - dedni dogovor - dedna izjava
Pravica do nujnega deleža je dedna pravica. Dediči imajo pravico do nujnega deleža na pozneje najdenem premoženju, čeprav nujnega deleža v zapuščinskem postopku niso izrecno zahtevali.
vknjižba lastninske pravice - predznamba lastninske pravice - zakonita predkupna pravica
Če notar v zapisniku ugotovi, da je bila občini že v času sklenitve prodajne pogodbe s tretjo osebo omogočena uresničitev zakonite predkupne pravice, lahko zemljiškoknjižni sodnik upošteva tudi notarski zapisnik, izstavljen po začetku zemljiškoknjižnega postopka za vknjižbo lastninske pravice kupca.
odškodninska odgovornost zavoda – odškodnina v višini zakonskih zamudnih obresti – zastaranje
S pravnomočno sodbo sta bili odpravljeni odločbi tožene stranke, tožnica pa je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do razporeditve na drugo ustrezno delo. V ponovnem postopku po tej odločitvi je toženec izdal odločbi o priznanju pravice in z njo denarnih dajatev nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo. Ker odgovornost za izdani neustrezni odločbi tožene stranke ni bila na tožnici, je tožnica upravičena do odškodnine v višini zamudnih obresti od izplačanih nadomestil.
določitev deležev izvenazkonskih partnerjev na skupnem premoženju
Zakonska skupnost ni skupnost, v kateri se obračunava vsak prispevek v denarju ali po vrednosti na trgu, spor o deležih zakoncev na skupnem premoženju pa ne obračunska pravda. Zato je pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja izvenzakonske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito ter ga v nobenem primeru drobiti na posamezna obdobja. Slednje velja tudi za presojo (vseh) prispevkov zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev.