pripoznava dolga - zastaranje - začetek teka zastaranja - omejitev teka obresti - prepoved ultra alterum tantum
Zastaranje vračila oziroma plačila hidravličnega dvigala je pričelo teči v trenutku razveze pogodbe med strankama, ko je nastopila dolžnost vračanja prejetega po pogodbi.
Če zapadle in neplačane obresti v času veljavnosti 376. člena OZ od 1.1.2002 do 21.5.2007 dosežejo višino glavnice, v trenutku, ko jo dosežejo, prenehajo teči.
Če je tožena stranka dala povod za tožbo, glede odločitve o pravnih stroških ne pride v poštev 157. člen ZPP, temveč je potrebno uporabiti splošni 154. člen ZPP.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - domneva alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo - regres zavarovalnice - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - leasing vozila - subrogacija
Regresna obveznost voznika zaradi vožnje pod vplivom alkohola se ne more nanašati na tisti del škode, ki ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, ampak je posledica drugih vzrokov.
Čeprav je bil sklenitelj kasko zavarovanja leasingojemalec, je zavarovalnica utemeljeno izplačala zavarovalnino lastniku avtomobila - leasingodajalcu. Zavarovan je bil njegov premoženjski interes in zavarovalna pogodba sklenjena na njegov račun. Sklenitelj zavarovanja in zavarovanec sta bili dve različni osebi. Zavarovalnica krije škodo zavarovancu, ki se ukvarja z izposojo vozil ali dajanjem v zakup, če je zavarovalni primer povzročil voznik pod vplivom alkohola. Tak voznik je na podlagi 3. točke 2. odstavka 10. člena Splošnih pogojev o zavarovanju avtomobilskega kaska dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici, ta pa ima od njega pravico terjati povračilo na podlagi 1. odstavka 939.člena ZOR v obsegu, za katerega je odgovoren za nastalo škodo.
Zaznamba spora se dovoli v primerih, določenih v 1. odstavku 79. člena ZZK-1. Predlagateljeva tožba, na kateri temelji njegov zemljiškoknjižni predlog, ne predstavlja nobenega od sporov, ki so opredeljeni v prvi alinei 1. točke 1. odstavka 79. člena ZZK - 1 oziroma je iz te tožbe razvidno, da ne gre za vprašanje ugotovitve obstoja predlagateljeve lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni na izviren način, zato zaznamba spora ni dovoljena.
ZOR člen 9, 10, 111, 111/5, 432, 434, 574, 574/2, 9, 10, 111, 111/5, 432, 434, 574, 574/2. ZGD člen 77, 77/1, 77, 77/1. ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 339, 339/2-8, 124, 124/2, 124/4, 339, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - zapisnik kot javna listina - obveznost družbenika d.n.o. po prenehanju družbe - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - posojilna pogodba - začetek teka zamudnih obresti.
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od pravdnih strank, nepravilno vabljenje na zaslišanje ni povzročilo kršitve pravice do izjave pritožnika.
Pritožnika nista uspela izpodbiti resničnosti tistega, kar je bilo zapisano v zapisniku o glavni obravnavi, ker nista predložila nobenih dokazov za svoje trditve.
Družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem tudi po njenem izbrisu iz sodnega registra.
Enostranska izjava volje, s katero je toženec prevzel obveznosti plačila dolgov izbrisane družbe, predstavlja njegovo zavezo v razmerju do upnika terjatve. Ker je tožeča stranka z izjavo soglašala (nanjo se je sklicevala v tožbi), je izkazana tudi pogodba o pristopu k dolgu in ne pogodba o prevzemu izpolnitve.
URS člen 26, 26. CZ člen 43, 158, 158/5. ZPP člen 18, 18.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa - pristojnost upravnega organa - povrnitev preplačane carine
Ministrstvo za finance je odločbo odpravilo, s čimer je tožnik pridobil pravico uveljavljati povračilo preveč plačane carine v skladu s 5. odst. 158. člena CZ. Ni pomembno, ali je carinski organ z izdajo odločbe storil civilni delikt, saj specialni predpis (CZ) ureja način povrnitve preveč plačane carine, ne glede na pravno kvalifikacijo napačnega obračuna.
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
ZOR člen 73, 412, 414, 630, 633, 660, 73, 412, 414, 630, 633, 660. ZPP člen 2, 2.
gradbena pogodba - solidarna obveznost - teorija o realizaciji - realizacija gradbene pogodbe - dodatno naročena dela - bistvene sestavine pogodbe
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da gradbena pogodba sicer ni bila sklenjena v pismeni obliki, kot to zahteva 660. člen ZOR, vendar pa je na podlagi ugotovitve, da je bila ustno dogovorjena gradbena pogodba v pretežni meri izpolnjena, pravilno štelo, da je bila gradbena pogodba kljub temu veljavno sklenjena (teorija o realizaciji).
ZTLR člen 22, 33, 22, 33, 22, 33. OZ člen 198, 198. SPZ člen 92/1, 92/1.
pogodbena pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izpraznitev prostora - uporabnina
Za pridobitev lastninske pravice na nepremični s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo, odsvojitelj pa lahko na prenosnika prenese le toliko pravic, kot jih ima sam. Ker lastninske pravice na spornem prostoru ni imela, je odsvojiteljica tudi ni mogla prenesti na G. in ta nadalje ne na tožečo stranko. Ker tožnica ni dokazala lastninske pravice na stanovanju, njen tožbeni zahtevek za izpraznitev spornega prostora in plačilo uporabnine za njegovo uporabo ne more biti utemeljen.
stvarno pravo - obligacijsko pravo - pogodbeno pravo
VSL0055164
ODZ paragraf 294-297a. SPZ člen 17.
pritiklina - lastništvo glavne stvari - lastništvo pritikline - poslovodstvo brez naročila
Pritiklina predstavlja samostojno premično stvar, namenjeno gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari. Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritiklino poleg stalne oziroma trajne funkcionalne povezave pogosto obstaja tudi prostorska povezava. Bistvena značilnost pritikline je v njeni določenosti za doseganje gospodarskega namena glavne stvari. Da prestavlja neka stvar pritiklino, enotno lastništvo glavne stvari in pritikline ni pogoj. Že po naravi stvari same dokumentacija v zvezi s pogodbo o delnem inženiringu za rekonstrukcijo objekta ne more predstavljati pritikline, saj nima (prej navedenih) lastnosti, ki so značilne za posamezno stvar kot pritiklino.
Izvajanje prenovitvenih del je potekalo na podlagi pogodbe med toženima strankama, kar pa izključuje obstoj poslovodstva brez naročila tudi v razmerju do tožnika, ki je nepremičnino pridobil kasneje na podlagi denacionalizacijske odločbe.
ničnost pogodbe - razpolaganje v nasprotju z zakonom o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja - oderuškost - čezmerno prikrajšanje
Parcela štev. 250/255 ni predstavljala nezazidanega stavbnega zemljišča, ki bi bilo podvrženo prepovedi prometa v smislu določbe 5. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, saj je na tej parceli ob sklenitvi obeh pogodb stala hiša. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da sta prenos tistega dela parcele, ki bi upoštevaje površino, potrebno za normalno rabo hiše, ne predstavljalo funkcionalnega zemljišča, uredili z omejitvijo, in sicer tako, da sta prenesli pravico brezplačnega uživanja, vendar le pod pogojem oz. za čas - "dokler te pravice pristojno oblastvo ne odvzame" (kar pa se upoštevaje podatke spisa kasneje ni zgodilo). Razpolaganje pogodbenih strank ni bilo v nasprotju s tedanjo ureditvijo, uzakonjeno v določbah 38. in 39. člena citiranega zakona, na način, da bi se lahko tožnici sedaj sklicevali na ničnost spornih pogodb. Še več - po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so toženci izkazali tudi zakonski pogoj, ki je pomenil konvalidacijo nedovoljenega razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Prvotoženka je od leta 1963 plačevala davke za sporno nepremičnino in je bil zato v skladu s 5. členom citiranega zakona prenos pravice uporabe veljaven, tudi kolikor je šlo oz. bi lahko šlo za razpolaganje z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Končno, vendar nenazadnje pa je stališče o nezakonitem razpolaganju izključeno tudi na podlagi 7. člena istega zakona, po kateri je lahko imetnik uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča prenesel takšno pravico, če jo je prenesel skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenem objektom. To pa pomeni, da ni bil v nasprotju z zakonom prenos pravice uporabe na zemljišču s stavbo, pa čeprav ni celotno zemljišče predstavljalo funkcionalnega zemljišča, temveč je bil prepovedan le promet s stavbnimi zemljišči, na kateri sploh ni stal objekt.
invalidnost – vzrok invalidnosti – poklicna bolezen – telesna okvara
Iz medicinske, kakor tudi iz delovne dokumentacije, ni razvidno, da bi bila hrbtenica pri tožnici, ki je opravljala delo referent I – tajnica izpostavljena stalnim obremenitvam v nefizioloških položajih, splošnim vibracijam ali dvigovanju bremen in da bi zaradi te izpostavljenosti prišlo do obolenja in okvare medvretenčne ploščice. Zato tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je vzrok ugotovljene invalidnosti poklicna bolezen, ni utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0052875
ZPP člen 285, 285. OZ člen 179, 179.
poseg v osebnostno pravico - poseg v osebnostne pravice - kršitev osebnostne pravice - okrnitev osebnostne pravice - duševno trpljenje oškodovanca - pravica do primerne denarne odškodnine
Sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, njene posledice se morajo manifestirati v obliki pravno priznane škode. Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice se priznava, kadar moč in trajanje duševnih bolečin upravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje. Kako se kažejo duševne bolečine oškodovanca, njihova stopnja in trajanje se ugotavlja v vsakem primeru posebej, v ta namen so dopustna vsa dokazna sredstva, primernejši in v sodni praksi tudi največkrat uporabljen dokaz za presojo duševnega trpljenja pa je zaslišanje stranke, saj je za presojo ključno osebno dojemanje oškodovanca.
Materialno procesno vodstvo je namenjeno dopolnjevanju strankine pomanjkljive trditvene ali dokazne ponudbe, ne pa dokazovanju dejstev, ki so bila sicer zatrjevana, in tudi ne nadomeščanju strankine izpovedbe, ki je le dokazno sredstvo.
Če je odločitev o preureditvi in načinu financiranja kurilnice sprejela več kot polovica etažnih lastnikov, takšna odločitev v skladu z 2. odstavkom 30. člena SZ-1 zavezuje tudi tiste etažne lastnike, ki se s takšno odločitvijo niso strinjali, in morajo zato v skladu z 59. členom SZ-1 ravno tako redno in v roku izpolniti vse obveznosti do upravnika v skladu z izstavljenim mesečnim obračunom.
URS člen 42, 42. ZDru člen 1, 1/1, 5, 5/1, 1, 1/1, 5, 5/1. ZDLov-1 člen 65, 65/1, 65, 65/1.
lovska družina - sprejem v društvo - svoboda združevanja
Lovska družina je dolžna vsakogar, ki želi postati njen član in izpolnjuje zakonsko in z njenimi pravili določene pogoje za včlanitev, sprejeti med svoje člane. Nesprejem nekoga v društvo, če ta izpolnjuje vse pogoje za včlanitev, bi pomenil nedopusten poseg v njegovo ustavno pravico do svobode združevanja.
regulacijska začasna odredba - vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku - pogoji za izdajo
Namen regulacijske začasne odredbe je ureditev spornega pravnega razmerja (do pravnomočne sodne odločbe) in je njeno bistvo v varstvu obstoječega stanja, ne pa v zavarovanju kasnejše izvršbe. V okviru z odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-275/97 začrtanih mej obravnavanja take začasne odredbe je treba pogoje 272. člena ZIZ obravnavati strožje. Gre za varstvo obstoječega stanja pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) ali nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode (2. alineja 2. odst. 272. člena ZIZ). Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zaradi nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.