Na vročilnici je zapisan datum prejema, podpis prejemnika in podpis vročevalca, ni pa nobene zaznambe, da je bilo pisanje izročeno komu drugemu oziroma kakšno je razmerje med naslovnikom in prejemnikom. Iz takšne vročilnice v skladu z določbami 149. člena ZPP izhaja le, da je prejemnik sam naslovnik. Potrdilo o vročitvi (vročilnica) je verodostojna listina in velja za resnično, če prejemnik ne dokaže nasprotno. Toženec nasprotnega ni dokazal (niti dokazoval).
Tudi če bi tožbo, kot trdi toženec, prejela njegova mati, vročitev ne bi bila napačna, saj ob drugem poskusu vročitve vročevalec pisanje lahko pusti kakšnemu od odraslih članov gospodinjstva (peti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 140. členom ZPP).
Če je imela stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost, da se njeno na prvem naroku prekinjeno zaslišanje kasneje nadaljuje, pa tega ni izkoristila in tudi sodišča ni opozorila, da dokaz še ni izčrpan, kršitve dokaznega postopka ne more uveljavljati v pritožbi.
odškodnina - elementi odškodninske odgovornosti - nedopustno ravnanje
V predmetni zadevi tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke. Tožnica ni dokazala, da depandansa ni imela vode, zaradi tega, ker števec ni bil priklopljen, niti ni dokazala, da se je tožena stranka na kakršenkoli način zavezala, da bo do 15.12.2001 pripeljala vodo do objekta. Glede na tožničino trditev, da ji je škoda nastala zato, ker ji je pogodbena obveza (ureditev vodovoda) potekla 15.12.2001, bi tožnica morala dokazati, da se je toženka zavezala, da bo do tega datuma napeljala vodovod do depandanse.
ZPP člen 212, 215, 337, 337/1, 212, 215, 337, 337/1. OZ člen 179, 179.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - strah - razžalitev dobrega imena in časti - poškodba glave - trditveno in dokazno breme - nova dejstva v pritožbenem postopku - prekluzija
Zaznamba spora se dovoli v primerih, določenih v 1. odstavku 79. člena ZZK-1. Predlagateljeva tožba, na kateri temelji njegov zemljiškoknjižni predlog, ne predstavlja nobenega od sporov, ki so opredeljeni v prvi alinei 1. točke 1. odstavka 79. člena ZZK - 1 oziroma je iz te tožbe razvidno, da ne gre za vprašanje ugotovitve obstoja predlagateljeve lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni na izviren način, zato zaznamba spora ni dovoljena.
Ker tožeča stranka ni bila v razmerju etažnih lastnikov upravnik, bi morala rešitev delitve stroškov ogrevanja v tem primeru prepustiti solastnikom oziroma dejanskemu upravniku.
Sodišče mora obrazložiti zamudno sodbo enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prihranjeno mu je le ugotavljanje dejanskega stanja. Tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
odpoved dediščini v korist določenega dediča - pozneje najdeno premoženje
Če se je dedič odpovedal dediščini v korist določenega dediča, o pozneje najdenem premoženju ni mogoče odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0056046
ZOdv člen 11, 11. ZOR člen 751, 751/1, 751, 751/1. ZPP člen 100, 100/1, 100, 100/1. OZ člen 79, 79/2, 768, 768/1, 79, 79/2, 768, 768/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - veljavnost pooblastila - smrt pooblastitelja
Med tožnico kot dedinjo pooblastitelja in odvetnikom ni bilo pooblastilnega razmerja, ker je s smrtjo odvetnikovo pooblastilo prenehalo. Zato ni njegove odškodninske odgovornosti.
Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Če je bil sklep o izvršbi in vsa izvršilna dejanja, ki so temeljila na tem sklepu, razveljavljena, je bil že v okviru izvršilnega postopka dosežen cilj, ki ga je tožnica zasledovala s predmetno tožbo in tožnica pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe več nima.
Pot do gradbišča, ki poteka po z gramozom nasutem nasipu, ne dosega pravnega standarda nevarne stvari, ki bi utemeljeval objektivno odškodninsko odgovornost.
Pritožba neutemeljeno očita sodišču, da ni postavilo izvedenca medicinske stroke in pri tem popolnoma prezre, da je eno od temeljnih načel pravdnega postopka prav razpravno načelo (7. člen ZPP). Zato je predlaganje dokazov v prvi vrsti naloga strank. Stranka namreč nosi dokazno breme za svoje navedbe. Na toženi stranki je bilo zato dokazno breme za dokazovanje dejstva, da se je tožnik poškodoval pri odpiranju vrat, tega dejstva pa toženi ni dokazal.
Sodišče prve stopnje je glede na določbo 1. odstavka 138. člena ZD o nepreklicnosti dedne izjave - izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se ne more preklicati - pravilno upoštevalo prvotni dedni izjavi dedičev, ne glede na dejstvo, da je sodišče navedena z dopisom z dne 12.4.2007 pozvalo, da se "ponovno izjavita".
umik tožbe - soglasje tožene stranke - izjava v drugem pravdnem postopku
Tožeča stranka je tožbo v tem postopku umaknila. Ob tem je sodišču predložila tudi sodno poravnavo, sklenjeno v drugi pravdi. Iz nje sledi, da tožena stranka z umikom soglaša. Podani so pogoji za ustavitev postopka.
ZPN člen 5, 5/1, 5/2, 5, 5/1, 5/2. ZOR člen 73, 749, 73, 749. URS člen 68, 68. SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZZK-1 člen 36, 36/1, 40, 40/1, 40/1-5, 36, 36/1, 40, 40/1, 40/1-5.
državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo za vpis pridobitve pravice na podlagi pravnega posla - listine, ki so podlaga za vknjižbo - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla
V konkretni zadevi je izrecno zatrjevana obveznost izstavitve zemljiškoknjižne listine oziroma prenosa lastninske pravice šele, ko tožnica pridobi slovensko državljanstvo. Ob tako zatrjevanem dogovoru pa v nobenem primeru ne more priti do posledic, ki jih želi preprečiti slovenska zakonodaja oziroma Ustava Republike Slovenije v 68. členu glede pridobivanja lastninske pravice na nepremičninah v Sloveniji s strani tujih državljanov.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12, 12/1, 12/2, 12/3.
taksna oprostitev - odlog ali obročno plačilo taks - izjava o premoženjskem stanju - vsebina izjave - obrazec zst-1
Tožeča stranka predlogu za taksno oprostitev ni predložila Obrazca ZST-1, temveč je podala izjavo o svojem premoženjskem stanju tako, da je predložila oziroma se sklicevala na prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in na ugotovitve iz pravnomočne odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Podaja izjave v navedeni obliki ne pomeni takšne pomanjkljivosti, ki bi narekovala zavrženje predloga za taksno oprostitev zaradi nepopolnosti vloge.