ZOR člen 179, 179/1, 179/2, 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 8, 8.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - višina pravične denarne odškodnine - dopolnitev izvedenskega mnenja - soprispevek oškodovanca
Ali je potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja, je stvar sodišča prve stopnje, ki presodi, ali je izvedenec opravil nalogo, ki mu jo je sodišče naložilo. Tudi izvedensko mnenje presodi sodišče v skladu z 8. členom ZPP, torej presodi po svojem prepričanju, ali je določeno dejstvo z izvedenskim mnenjem dokazano v zadostni meri. V tem primeru je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ni potrebe za dopolnitev izvedenskega mnenja. Če namreč izvedensko mnenje ni tako, kot ga stranka pričakuje, to še ne pomeni, da dejansko stanje ni prav ugotovljeno.
res iudicata - predlaganje dokazov - predložitev dokaza po prvem naroku - prekluzija - prepoved reformatio in peius
Ravnanje tožeče stranke, ki je že v tožbi zatrjevala, da je toženi stranki odpovedala pogodbo in predlagala vpogled v listino o odpovedi, je v skladu s 286. čl. ZPP, ki določa, do kdaj mora stranka ponuditi dokaze. Dejstvo, da je tožbi predložila napačno listino, pravilno listino pa je predložila šele po opravljenem prvem naroku, ne pomeni, da je izgubila pravico do izvedbe tega dokaza.
Prepoved reformatio in peius velja le za pritožbeno sodišče, ko spreminja sodbo sodišča prve stopnje, ne pa tudi za sodišče prve stopnje, ko odloča v ponovljenem postopku.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0055852
ZD člen 221, 221. ZPP člen 392, 392.
dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju
Dedič v pritožbi zoper sklep o dedovanju ne more uspeti z zatrjevanjem, da je bil pri sklepanju dednega dogovora zaveden. Dedni dogovor je namreč sporazum med dediči z učinkom sodne poravnave, katerega razveljavitev je mogoča po 392. členu ZPP.
S pritožbo bi lahko izpodbijal sklep o dedovanju, ki temelji na dednem dogovoru, le s trditvijo, da sporazuma niso sklenili vsi dediči ali da je bil netočno povzet v sklepu o dedovanju.
proizvodnja in promet z mamili - protipravnost - opis kaznivega dejanja - nedovoljena dejavnost
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po tretjem odstavku 196. člena KZ je storjeno tedaj, ko storilec brez pooblastila, izdeluje, nabavlja, ima ali daje v uporabo opremo, material ali predhodne sestavine, za katere ve, da so namenjene za proizvodnjo mamil. Razen določenega izvršitvenega ravnanja mora biti storilcu tega dejanja posebej dokazana njegova protipravnost in zavest o proizvodnji mamil, ki so ji oprema, material ali predhodne sestavine namenjene. V procesno pravnem smislu to pomeni, da morajo biti v opisu dejanja zajete okoliščine, s katerimi je posamezno izvršitveno dejanje konkretizirano, potem pravne podlage, ki utemeljujejo obstoj pooblastila in končno še okoliščine, ki omogočajo ugotovitev, da je storilec vedel za zgornje namene.
odškodnina za premoženjsko - odškodnina za nepremoženjsko škodo - mesečna renta - izguba zaslužka - Invalidnina - upoštevanje invalidnine pri določitvi rente
Invalidnina se ne upošteva pri določitvi rente, saj je namen invalidnine omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare. Invalidnina ima podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, zato je ni moč upoštevati pri odmeri premoženjske škode. Pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti sodišče upošteva tudi nadomestilo za telesno okvaro, do katerega ima oškodovanec pravico po predpisih o invalidskem zavarovanju, in na podlagi vseh okoliščin primera po prostem preudarku ugotovi, v kolikšni meri nadomestilo za telesno okvaro vpliva na višino denarne odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izvršitelj kot predlagatelj postopka izbrisa – predlagatelj postopka izbrisa družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Izvršitelj nima položaja upravičenega predlagatelja, saj začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
Z obvestilom, s katerim je izvršitelj obvestil registrsko sodišče o domnevni bazi za obstoj izbrisnega razloga po 1. alineji 2. točke 2. odstavka 427. člena ZFPPIPP, bi se morala vloga izvršitelja, ki jo ima na podlagi določbe 2. odstavka 428. člena ZFPPIPP, končati. V presoji registrskega sodišča je namreč odločitev o začetku postopka izbrisa po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena tega zakona (431. člen ZFPPIPP).
Zaradi načela povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora stranka najprej postaviti ustrezne (konkretizirane) trditve, resničnost le-teh pa se preveri s predlaganimi dokazi.
ZIZ člen 200a, 201, 201/2, 202/1. OZ člen 376, 382a, 1060. ZOR člen 277.
obresti – prenehanje teka obresti – pogodbeno določene zamudne obresti – poplačilo upnika, ki je kupec nepremičnine – terjatev upnika nižja od ocenjene vrednosti nepremičnine
Z izvršilnim naslovom je bilo do sedaj odločeno le o temelju, ne pa tudi o višini obresti, ki jo je potrebno izračunati na dan plačila, torej na dan razdelitvenega naroka. Pri tem sodišče uporabi veljavno materialno pravo. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko je samo omejilo tek obresti, ni zagrešilo s pritožbo očitane kršitve določbe 201. člena ZIZ, ki določa, da upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo, to pravico pa ima tudi dolžnik, če terjatve, njene višine ali vrstnega reda brez svoje krivde ni mogel izpodbijati z drugimi pravnimi sredstvi med izvršilnim postopkom, saj je sodišče omejilo obresti z uporabo materialnega prava in ne na podlagi ugovora dolžnika.
Določbo 200.a člena ZIZ je treba razumeti tako, da je poplačana upnikova terjatev, ki je višja od kupnine, vse do te višine. Smisel ureditve je, da upnik zaradi nakupa nepremičnine pod ugotovljeno vrednostjo ne obdrži poleg vrednosti nepremičnine nad doseženo kupnino še terjatve do dolžnika v tem obsegu.
ZPP člen 151, 163, 151, 163. OZ člen 168, 179, 168, 179.
odškodnina - poškodba pri delu - odmera odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - valorizacija plačane odškodnine - obrestovanje predujma za izvedenca
Nesporni del že plačane odškodnine je potrebno valorizirati na vrednost na dan odločanja o višini odškodnine.
Stroški in nagrada sodnemu izvedencu predstavljajo del pravdnih stroškov, od katerih na zahtevo stranke tečejo zakonske zamudne obresti od izreka paricijskega roka, določenega za plačilu pravdnih stroškov, in ne od plačila predujma dalje.
ZD člen 220, 221, 220, 221. ZPP člen 339, 339/2-8, 339, 339/2-8.
dodatni sklep o dedovanju
Ker zapustnik denarnih sredstev nima več, je sodišče ravnalo pravilno, ko je z dodatnim sklepom o dedovanju odločilo zgolj o dedovanju delnic in dividende. Dedič bo moral svoje morebitne zahtevke zoper sodedinjo uveljaviti v pravdi.
ZD člen 221, 224, 221, 224. ZPP člen 325, 396, 325, 396.
obseg zapuščine - znesek sredstev na računu - dodatni sklep o dedovanju - poprava sklepa o dedovanju - dopolnilni sklep o dedovanju - uveljavljanje pravic v pravdi - rok za vložitev tožbe
Za pravilno in popolno ugotovitev obsega zapuščine bi sodišče sicer moralo ugotoviti točen znesek sredstev na zapustničinem računu. V kolikor tega ne ugotovi, pa takšne pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju po 221. čl. ZD. Ta sredstva so bila namreč upoštevana že v prvotnem sklepu o dedovanju in ne gre za naknadno najdeno premoženje. V poštev ne pride niti popravni sklep. Glede na to, da je bil predlog dedičev vložen po preteku roka, v katerem lahko zahtevajo izdajo dopolnilnega sklepa, njihovega predloga ni mogoče obravnavati niti v tej smeri.
Če so dediči za točen znesek sredstev na računu izvedeli šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, gre za nova dejstva in dokaze. Svoje pravice lahko uveljavljajo v pravdi v smislu 224. čl. ZD, ki pa se sklicuje na smiselno uporabo določb ZPP le o razlogih za obnovo, ne pa tudi na določbe o rokih, zato določba 396. čl. ZPP v tem primeru ne pride v poštev.
motenje posesti - predmet obravnavanja tožbe zaradi motenja posesti - pravica do posesti
Tožena stranka se v posestnem sporu lahko izjemoma sklicuje na svojo pravico do posesti, če jo je pridobil v že končani petitorni pravdi (pravilo "petitorium absorbet possessorium").
Sodišče je pravilno tehtalo pravico do izražanja in pravico do svobode javnega obveščanja na eni strani ter pravico do zasebnosti na drugi strani. Tožnik kot nosilec javne funkcije, za katero obstaja povečan interes javnosti, se ne more izogniti kritiki svojega dela. O njegovem delu v času opravljanja javne funkcije in tudi o njegovem obnašanju, ki je v javnem družbenem interesu, je toženka nedvomno upravičena poročati. V obravnavanem primeru pa gre za objavljanje podatkov o tožnikovem prebivališču in fotografij njegovega bivališča. Takšne podrobnosti iz zasebne sfere posameznika, četudi gre za osebo, ki opravlja javno funkcijo, pa niso splošno javno pomembni v taki meri, da bi se javnost morala z njimi seznaniti.
Predpogoj za uspešno uveljavljanje pobotnega ugovora je obstoj med strankama vzajemnih, istovrstnih in zapadlih terjatev, čemur sodna praksa dodaja še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti) terjatev. Toženec meri s svojim pobotnim ugovorom na kompenzacijo svojega dolga s tistimi koristmi, ki si jih je tožeča stranka neupravičeno pridobila s tem, ko je zadržala presežek natisnjenih izvodov, kar predstavlja verzijski zahtevek zaradi neupravičeno pridobljene koristi. Po pravilih vračanja v primerih neupravičene pridobitve pa je primarna vrnitev v naravi (1. odstavek 190. čl. OZ), zato bi prišel pobot (glede na pogoj istovrstnosti) terjatev v poštev šele, če tožeča stranka knjig ne bi mogla vrniti.
Splošni pogoji praviloma dopolnjujejo pogoje, določene v pogodbi, ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je določba 5.3. točke Splošnih pogojev poslovanja z osebnimi računi, na kateri je tožena stranka temeljila ugovor, da za tožničino škodo ne odgovarja, nična, ni mogoče upoštevati v pritožbi ponovljenega ugovora, da je tožnica s podpisom pogodbe prevzela nevarnost kraje kartice in morebitnega nastanka škode do trenutka, ko je toženka izvedela za krajo, in pritožbene navedbe, da je pogodbeno razmerje mogoče spremeniti le ob soglasju obeh pogodbenih strank.
ZZZDR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZD člen 213, 213. ZPP člen 181, 181.
napotitev na pravdo - vsebina napotitvenega sklepa - obstoj zunajzakonske skupnosti - ugotovitvena tožba
Z ugotovitveno tožbo ni mogoče zahtevati zgolj ugotovitve (ne)obstoja določenih dejstev. Sodišče namreč v sodni izrek ne sprejme ugotovitve o dejanskem stanju, marveč le ugotovitev o pravni posledici, ki izvira iz dejanskega stanja. Odločitev zapuščinskega sodišča, ko je dediča napotilo na pravdo zaradi ugotovitve obstoja zunajzakonske skupnosti, je zato napačna. Tožbo je treba vložiti na ugotovitev, da je oseba dedič po zapustniku, iz napotitvenega sklepa pa mora biti razvidno tudi, zoper koga naj se tožba vloži.
Pri presoji o tem, koga napotiti na pravdo, je treba upoštevati tudi to, da je tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, dolžan to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice oziroma pravnega razmerja ni.
OZ člen 619, 626, 626/1, 632, 632/1, 642, 642/3, 619, 626, 626/1, 632, 632/1, 642, 642/3.
podjemna pogodba - oprava dogovorjenega dela - naročnikova obveznost plačila
Tožeča stranka tožbeni zahtevek izvaja iz dogovora z dne 6.6.2002. Ta dogovor ustreza zakonski opredelitvi podjemne pogodbe oziroma pogodbe o delu. Izvedba dogovorjenega dela je praviloma pogoj za nastop obveznosti naročnika, da delo plača.