Prekoračitev tožbenega zahtevka je podana takrat, ko sodišče tožniku prisodi več ali nekaj drugega, kot je zahteval, ne pa, ko odločitev opre na drugo pravno podlago, kot jo je podal tožnik. Sodišče namreč ni vezano na pravno podlago, ki jo tožnik poda v tožbi, temveč le na zatrjevana dejstva. Sodišče po uradni dolžnosti poišče materialnopravno normo, ki ustreza ugotovljenim dejstvom in na katera navezuje takšno pravno posledico, kot jo uveljavlja tožnik s tožbenim zahtevkom.
STANOVANJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0052870
ZOR člen 370, 385, 370, 385. ZD člen 123, 123/1, 203, 203/4, 123, 123/1, 203, 203/4. SZ člen 18, 20, 20/3, 18, 20, 20/3. ZPP člen 70, 70-5, 72, 394, 394-4, 394-10, 396, 396/1, 396/1-3, 400, 400/3, 70, 70-5, 72, 394, 394-4, 394-10, 396, 396/1, 396/1-3, 400, 400/3. OZ člen 345, 362, 345, 362.
zakonita predkupna pravica po sz - kršitev predkupne pravice - tožba na razveljavitev prodajne pogodbe po sz - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - prehod zapuščine na dediča - neopravljena zapuščinska obravnava - obnova postopka - razlogi za obnovo - procesna nesposobnost - zahteva za izločitev - pravočasnost zahteve za izločitev - narok za obnovo postopka
V 20. členu SZ gre za prekluzivni rok materialnega prava. Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. 20. člen SZ ureja takšen položaj, namreč rok, ki je potreben za vložitev tožbe in za katerega se po izrecni zakonski določbi pravila, ki veljajo za zastaralni rok, ne uporabljajo. Pri prekluzivnih rokih ni mogoče uporabiti pravil o zadržanju in pretrganju, kot to velja za zastaranje. Sodišče tudi ni dolžno uporabiti pravil o zadržanju zastaranja iz 385. člena ZOR (enak 362. členu OZ) ne glede na to, da je bila tožnica v času teka prekluzivnega roka poslovno nesposobna.
Solidarna odgovornost naročitelja del z izvajalcem obstaja samo takrat, kadar škoda nastane tretjim osebam, torej osebam, ki so zunaj izvajalčeve sfere. Zato naročitelj po 207. členu ZOR ne odgovarja za škodo, ki pri izvajanju teh del nastane osebam, ki spadajo v izvajalčevo sfero npr. njegovemu delavcu.
protipravno ravnanje udeležencev v prometu - krivdna odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - motorna vozila - stroga presoja - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Sodišče prve stopnje je ravnanje obeh udeležencev z vidika protipravnosti presojalo enako strogo. Kot dovoljeno je štelo ravnanje, ki s prometno signalizacijo ni izrecno prepovedano (vključevanje tožnika na prednostno cesto v nepreglednem ovinku). Dejstvo, da je zavarovanec tožene stranke vozil in trčil na nasprotnem voznem pasu (v nasprotju z obveznostjo vožnje po desni strni cestišča), je štelo za sprejemljivo reakcijo na nenadni pojav ovire na desni strani cestišča. Za tako obravnavanje ravnanja obeh udeležencev je imelo oporo v izvedenskem mnenju. Stranki terjata večjo strogost, vendar zgolj pri presoji protipravnosti ravnanja nasprotnega udeleženca, do svojega ravnanja (tožena stranka do ravnanja zavarovanca) pa nista kritični v enaki meri.
Civilno sodišče je vezano zgolj na kazensko obsodilo sodbo in še to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Tožnikovo sklicevanje na ugotovitve kazenskega postopka in ugotovitve izvedenca v kazenskem postopku ne more biti upoštevno. Civilna odgovornost je drugačna in strožja od kazenske odgovornosti.
Po določbi I. odstavka 24. člena ZNP imajo pravico zahtevati nadaljevanje postopka v petnajstih dneh, odkar so bili obveščeni o umiku predloga, le drugi udeleženci postopka, ne pa tudi predlagatelj, ki je umaknil predlog. Slednji lahko po določbi 25. člena ZNP vloži nov predlog.
Ker upnik ni izkazal za verjetno, da njegova terjatev do dolžnika obstoji ali mu bo nastala, je sodišče prve stopnje njegov predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (na ugotovitev, da je med strankama sklenjena prodajna pogodba in da mu je dolžnik dolžan izdati ustrezno zemljiškoknjižno listino) pravilno zavrnilo.
Presoja, ali je neka stvar nevarna ter ali neko delo predstavlja delo s povečano nevarnostjo oziroma ali gre za nevarno dejavnost, predstavlja materialnopravno vprašanje, ki je v pristojnosti sodišča, medtem ko sodišče izvedenca postavi za razjasnitev dejstev (243. člen ZPP).
Objektivna odgovornost zaradi nevarne stvari ali nevarne dejavnosti je podana takrat, ko je stvar oziroma dejavnost nevarna že sama sebi. Objektivna odgovornost je izjema, v primeru, ko pa stvar oziroma dejavnost ni nevarna sama po sebi, ampak takšna postane zaradi nedopustnega ravnanja imetnika stvari ali tistega, ki se ukvarja z dejavnostjo, ne gre za nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost in objektivno odgovornost, temveč za morebitno krivdno odgovornost.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0052907
ZPP člen 286, 337, 286, 337. OZ člen 619, 637, 619, 637.
trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - materialno procesno vodstvo - popravilo avtomobila
Ker popravilo/pregled zadnjega diferenciala ni bilo del naročenega popravila, toženec pa ni dokazal oziroma niti ni zatrjeval, da je okvara zadnjega diferenciala povezana z naročenimi popravili, tožeča stranka ni bila dolžna sama od sebe preverjati, ali ima zadnji diferencial dovolj olja. Če pa bi delavci tožeče stranke med opravljanjem naročenih popravil kakorkoli sami ugotovili oziroma izvedeli, da v zadnjem diferencialu ni olja, bi na to res morali opozoriti toženca, vendar toženec tega v konkretni zadevi ni zatrjeval.
Ker se izrek sodbe sodišča prve stopnje nanaša na dejansko in pravno situacijo v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče novih dejstev in novih dokazov, ki se nanašajo na situacijo, do katere naj bi prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, ne more upoštevati.
ugovor zastaranja - zapuščinski postopek - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dedna pravica ugovor zastaranja v zapuščinskem postopku
Ugovor zastaranja v smislu 141. člena ZD ni mogoče uspešno uveljavljati v zapuščinskem postopku, saj v zapuščinskem postopku sodišče le ugotavlja dedno pravico dediča, ki je nastala ob smrti na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. Zato morebitno zastaranje pravice enega sodediča, da od drugega sodediča zahteva ustrezen del tistega predmeta zapuščine, s katerim je drugi sodedič nepooblaščeno razpolagal oz. ga ima nepooblaščeno v posesti, ne more začeti teči, dokler traja postopek zapuščinske obravnave in preden je sklep o dedovanju pravnomočen. Z zastaranjem namreč ne preneha dedna pravica, temveč le pravica zahtevati zapuščino. S sklepom o dedovanju sodišče le ugotavlja dedno pravico, zato sklep ni izvršilni naslov na izročitev zapuščine. Dedič mora izročitev zahtevati v morebitni samostojni, pravdi v kateri pa se toženec lahko sklicuje na zastaranje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0052875
ZPP člen 285, 285. OZ člen 179, 179.
poseg v osebnostno pravico - poseg v osebnostne pravice - kršitev osebnostne pravice - okrnitev osebnostne pravice - duševno trpljenje oškodovanca - pravica do primerne denarne odškodnine
Sama kršitev osebnostne pravice ni zadostna podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine, njene posledice se morajo manifestirati v obliki pravno priznane škode. Denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice se priznava, kadar moč in trajanje duševnih bolečin upravičujejo, da se na ta način vzpostavi porušeno oškodovančevo psihično ravnotežje. Kako se kažejo duševne bolečine oškodovanca, njihova stopnja in trajanje se ugotavlja v vsakem primeru posebej, v ta namen so dopustna vsa dokazna sredstva, primernejši in v sodni praksi tudi največkrat uporabljen dokaz za presojo duševnega trpljenja pa je zaslišanje stranke, saj je za presojo ključno osebno dojemanje oškodovanca.
Materialno procesno vodstvo je namenjeno dopolnjevanju strankine pomanjkljive trditvene ali dokazne ponudbe, ne pa dokazovanju dejstev, ki so bila sicer zatrjevana, in tudi ne nadomeščanju strankine izpovedbe, ki je le dokazno sredstvo.
Če je tožena stranka dala povod za tožbo, glede odločitve o pravnih stroških ne pride v poštev 157. člen ZPP, temveč je potrebno uporabiti splošni 154. člen ZPP.
Dokazno breme, da je tožnico kritičnega dne poškodoval pes toženke, je na njeni strani. Temu dokaznemu bremenu pa ni zadostila. Da sodišče določeno trditev lahko šteje za dokazano, mora biti podana visoka stopnja materialne resnice, to je prepričanje. Tožnica pa sodišče ni prepričala, da jo je poškodoval toženkin pes.