obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - domneva alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in škodo - regres zavarovalnice - zavarovanje avtomobilskega kaska - splošni pogoji - izguba zavarovalnih pravic - leasing vozila - subrogacija
Regresna obveznost voznika zaradi vožnje pod vplivom alkohola se ne more nanašati na tisti del škode, ki ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, ampak je posledica drugih vzrokov.
Čeprav je bil sklenitelj kasko zavarovanja leasingojemalec, je zavarovalnica utemeljeno izplačala zavarovalnino lastniku avtomobila - leasingodajalcu. Zavarovan je bil njegov premoženjski interes in zavarovalna pogodba sklenjena na njegov račun. Sklenitelj zavarovanja in zavarovanec sta bili dve različni osebi. Zavarovalnica krije škodo zavarovancu, ki se ukvarja z izposojo vozil ali dajanjem v zakup, če je zavarovalni primer povzročil voznik pod vplivom alkohola. Tak voznik je na podlagi 3. točke 2. odstavka 10. člena Splošnih pogojev o zavarovanju avtomobilskega kaska dolžan izplačano zavarovalnino povrniti zavarovalnici, ta pa ima od njega pravico terjati povračilo na podlagi 1. odstavka 939.člena ZOR v obsegu, za katerega je odgovoren za nastalo škodo.
prekoračitev obtožbe - sprememba obtožnice - uporaba milejšega zakona - velika premoženjska korist - zastaranje pregona
Sodišče prve stopnje dejstva, da je bila obtožnica modificirana, ni upoštevalo, temveč je obdolženca spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena KZ po prvotni obtožbi. Pritožbi imata prav, ko navajata, da je sodišče prve stopnje s tem prekoračilo obtožbo in bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. ZKP v 354. členu določa, da se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oziroma na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici (prvi odstavek), pri tem pa ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja (drugi odstavek). Sodišče je torej vezano na dejanje, kot je opisano v obtožbi, in ne na historični dogodek, ki ga samo ugotovi, zato obtožbe ne sme spreminjati v obdolženčevo škodo in ga obsoditi za večjo količini kriminalnega ravnanja, kot mu očita obtožba, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru, ko je bilo potrebno pojem velike premoženjske škode in koristi presojati obdolžencu v korist in uporabiti milejši, sedaj veljaven zakon (KZ-1), ti pa v obravnavanem primeru nista podani, saj obtožnica obdolžencu očita povzročitev premoženjske škode oziroma pridobitev premoženjske koristi v skupnem znesku 31.857,64 EUR, torej znesek ne presega vrednosti, ki kaznivo dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po drugem odstavku 240. člena KZ-1 (presegal pa ga ni niti znesek po prvotni obtožnici).
Obdolžencu očitano kaznivo dejanje bi bilo zato potrebno opredeliti kot kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po prvem odstavku 240. člena KZ-1, za katerega je predpisana kazen zapora do petih let, kazenski pregon za takšno kaznivo dejanje pa ni več dopusten, saj je od domnevne storitve navedenega kaznivega dejanja v septembru in oktobru 1993 poteklo deset let in je pravica do kazenskega pregona zastarala (4. točka prvega odstavka 90. člena KZ-1).
Pritožbeno sodišče je ugotovilo kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca (3. točka 372. člena ZKP), ki v času izreka sodbe sicer še ni obstajala, zaradi česar je glede na stanje stvari, kljub ugotovljeni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka, izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca na podlagi določila 4. točke 357. člena ZKP zavrnilo (prvi odstavek 394. člena ZKP).
ZOR člen 9, 10, 111, 111/5, 432, 434, 574, 574/2, 9, 10, 111, 111/5, 432, 434, 574, 574/2. ZGD člen 77, 77/1, 77, 77/1. ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 339, 339/2-8, 124, 124/2, 124/4, 339, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - zapisnik kot javna listina - obveznost družbenika d.n.o. po prenehanju družbe - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - posojilna pogodba - začetek teka zamudnih obresti.
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od pravdnih strank, nepravilno vabljenje na zaslišanje ni povzročilo kršitve pravice do izjave pritožnika.
Pritožnika nista uspela izpodbiti resničnosti tistega, kar je bilo zapisano v zapisniku o glavni obravnavi, ker nista predložila nobenih dokazov za svoje trditve.
Družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem tudi po njenem izbrisu iz sodnega registra.
Enostranska izjava volje, s katero je toženec prevzel obveznosti plačila dolgov izbrisane družbe, predstavlja njegovo zavezo v razmerju do upnika terjatve. Ker je tožeča stranka z izjavo soglašala (nanjo se je sklicevala v tožbi), je izkazana tudi pogodba o pristopu k dolgu in ne pogodba o prevzemu izpolnitve.
ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 210, 219, 210, 219. OZ člen 190, 198, 198, 190. SPZ člen 66, 66.
uporaba solastne stvari - plačilo uporabnine
Če eden od solastnikov uporablja solastno stvar v večjem obsegu kot znaša njegov delež, lahko drugi solastnik od njega zahteva, da mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe (219. člen ZOR oziroma 198. člen OZ). To določilo pa je razumeti v povezavi s splošnim pravilom neupravičene pridobitve, ki je urejen v 210. členu ZOR oziroma 190. členu OZ.
Tožnica je hišo uporabljala, dokler toženec ni zamenjal ključavnice na vhodnih vratih, za konec tedna, to je petek, soboto in nedeljo, torej 9 dni v mesecu in je v tem obsegu prikrajšana za njeno uporabo. Glede na obseg prikrajšanja ji torej pripade 30 % uporabnine za njen enopolovični solastniški delež oz. 15 % uporabnine za celotno nepremičnino.
odpoved dediščini v korist določenega dediča - pozneje najdeno premoženje
Če se je dedič odpovedal dediščini v korist določenega dediča, o pozneje najdenem premoženju ni mogoče odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
Pravda zaradi nedopustnosti izvršbe je vezana na obstoj konkretnega izvršilnega postopka in v njem opravljena izvršilna dejanja. Če je bil sklep o izvršbi in vsa izvršilna dejanja, ki so temeljila na tem sklepu, razveljavljena, je bil že v okviru izvršilnega postopka dosežen cilj, ki ga je tožnica zasledovala s predmetno tožbo in tožnica pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe več nima.
ZPP člen 1, 190, 190, 1. SPZ člen 9, 44, 44/2, 9, 44, 44/2.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - sprememba lastništva na služečem zemljišču - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - omejitev priposestvovanja
Dovoljevanje graditve objektov na zemljiščih in drugih posegov v zemljišče v zvezi s takšno gradnjo je pristojnost upravnih organov.
Določba 190. člena ZPP se uporabi tudi, če pride v pravdi zaradi ugotovitve služnosti do spremembe lastništva na služečem zemljišču.
Če je sedanji lastnik med pravdo z odplačnim pravnim poslom pridobil služečo nepremičnino v dobri veri, da ta ni obremenjena z v tem postopku vtoževano stvarno služnostjo, je treba tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice na navedeni nepremičnini zaradi določbe 2. odstavka 44. člena SPZ zavrniti.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - skrbnost pri vožnji
Dejstvo, da so nekateri vozniki uspeli ustaviti pred oviro ali se kako drugače izogniti (verižnemu) trčenju, je sodišče prve stopnje upravičeno upoštevalo kot eno od meril pri ugotavljanju skrbnosti tožnikove vožnje in posledično stopnje njegove krivde.
Zaznamba spora se dovoli v primerih, določenih v 1. odstavku 79. člena ZZK-1. Predlagateljeva tožba, na kateri temelji njegov zemljiškoknjižni predlog, ne predstavlja nobenega od sporov, ki so opredeljeni v prvi alinei 1. točke 1. odstavka 79. člena ZZK - 1 oziroma je iz te tožbe razvidno, da ne gre za vprašanje ugotovitve obstoja predlagateljeve lastninske pravice na nepremičnini, pridobljeni na izviren način, zato zaznamba spora ni dovoljena.
Če je tožena stranka dala povod za tožbo, glede odločitve o pravnih stroških ne pride v poštev 157. člen ZPP, temveč je potrebno uporabiti splošni 154. člen ZPP.
ničnost pogodbe - razpolaganje v nasprotju z zakonom o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja - oderuškost - čezmerno prikrajšanje
Parcela štev. 250/255 ni predstavljala nezazidanega stavbnega zemljišča, ki bi bilo podvrženo prepovedi prometa v smislu določbe 5. člena Zakona o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, saj je na tej parceli ob sklenitvi obeh pogodb stala hiša. Pravilno pa je tudi stališče prvostopnega sodišča, da sta prenos tistega dela parcele, ki bi upoštevaje površino, potrebno za normalno rabo hiše, ne predstavljalo funkcionalnega zemljišča, uredili z omejitvijo, in sicer tako, da sta prenesli pravico brezplačnega uživanja, vendar le pod pogojem oz. za čas - "dokler te pravice pristojno oblastvo ne odvzame" (kar pa se upoštevaje podatke spisa kasneje ni zgodilo). Razpolaganje pogodbenih strank ni bilo v nasprotju s tedanjo ureditvijo, uzakonjeno v določbah 38. in 39. člena citiranega zakona, na način, da bi se lahko tožnici sedaj sklicevali na ničnost spornih pogodb. Še več - po pravilnih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so toženci izkazali tudi zakonski pogoj, ki je pomenil konvalidacijo nedovoljenega razpolaganja z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Prvotoženka je od leta 1963 plačevala davke za sporno nepremičnino in je bil zato v skladu s 5. členom citiranega zakona prenos pravice uporabe veljaven, tudi kolikor je šlo oz. bi lahko šlo za razpolaganje z nezazidanim stavbnim zemljiščem. Končno, vendar nenazadnje pa je stališče o nezakonitem razpolaganju izključeno tudi na podlagi 7. člena istega zakona, po kateri je lahko imetnik uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča prenesel takšno pravico, če jo je prenesel skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenem objektom. To pa pomeni, da ni bil v nasprotju z zakonom prenos pravice uporabe na zemljišču s stavbo, pa čeprav ni celotno zemljišče predstavljalo funkcionalnega zemljišča, temveč je bil prepovedan le promet s stavbnimi zemljišči, na kateri sploh ni stal objekt.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - reamputacija prstov na roki - odškodnina za nepremoženjsko škodo - skaženost - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi pomeni naravno in logično zvezo dogodkov na eni strani ravnanje delavcev tožene stranke, ki niso pravilno pripravili za transport amputiranih delov prstov in je v posledici tega prišlo do notranjih poškodb, ki so se odrazile v odmiranju tkiva oz. težavah s pretokom krvi v prišitih delih prstov, zato je bilo treba dva prsta reamputirati ter na drugi strani škodo, ki jo predstavlja stanje po reamputaciji teh dveh prstov. Pojem skaženosti pa je pravni standard in se ga ne razume v medicinskem pomenu te besede.
napotitev na pravdo - dokazovanje negativnega dejstva - izgubljena oporoka
Kot je že obrazložilo sodišče prve stopnje, namreč negativnega dejstva ni mogoče dokazovati. Zato je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pot pravde tiste dediče, ki trdijo, da je oporoka obstajala. Ti bodo morali zato v pravdnem postopku dokazovati, da ima oporoka, ki je bila po naključju ali z dejanjem koga drugega uničena, izgubljena, skrita ali založena bodisi po oporočiteljevi smrti bodisi pred njegovo smrtjo, toda brez njegove vednosti, učinek veljavne oporoke, in da je bila sestavljena v obliki, ki jo predpisuje zakon, ter dokazati vsebino tistega njenega dela, na katerega se sklicujejo.