ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/2, 141, 141/2, 318, 318/2.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje - nadomestna vročitev - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča
Če tožba v skladu s 1. odstavkom 141. člena ZPP toženi stranki ni bila pravilno vročena na naslovu njenega dejanskega prebivališča, je podana bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZOR člen 9, 10, 111, 111/5, 432, 434, 574, 574/2, 9, 10, 111, 111/5, 432, 434, 574, 574/2. ZGD člen 77, 77/1, 77, 77/1. ZPP člen 124, 124/2, 124/4, 339, 339/2-8, 124, 124/2, 124/4, 339, 339/2-8.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - zapisnik kot javna listina - obveznost družbenika d.n.o. po prenehanju družbe - pristop k dolgu - prevzem izpolnitve - posojilna pogodba - začetek teka zamudnih obresti.
Ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od pravdnih strank, nepravilno vabljenje na zaslišanje ni povzročilo kršitve pravice do izjave pritožnika.
Pritožnika nista uspela izpodbiti resničnosti tistega, kar je bilo zapisano v zapisniku o glavni obravnavi, ker nista predložila nobenih dokazov za svoje trditve.
Družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo odgovarja za obveznosti družbe s svojim premoženjem tudi po njenem izbrisu iz sodnega registra.
Enostranska izjava volje, s katero je toženec prevzel obveznosti plačila dolgov izbrisane družbe, predstavlja njegovo zavezo v razmerju do upnika terjatve. Ker je tožeča stranka z izjavo soglašala (nanjo se je sklicevala v tožbi), je izkazana tudi pogodba o pristopu k dolgu in ne pogodba o prevzemu izpolnitve.
Če je tožena stranka dala povod za tožbo, glede odločitve o pravnih stroških ne pride v poštev 157. člen ZPP, temveč je potrebno uporabiti splošni 154. člen ZPP.
Čeprav je itison samo položen na (ravno) podlago in ni pritrjen, hoja po njem ne pomeni nevarne dejavnosti, itison pa tudi ne nevarne stvari.
V določenih okoliščinah lahko sicer stvar postane nevarna (v konkretnem primeru tožnica zatrjuje, da je na robu zavihan itison postal nevarna stvar), vendar pa to narave odgovornosti ne spreminja. Treba pa je ugotoviti, ali je takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja ali ne. Če je posledica nedopustnega ravnanja, je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
odškodnina - elementi odškodninske odgovornosti - nedopustno ravnanje
V predmetni zadevi tožnica ni dokazala nedopustnega ravnanja tožene stranke. Tožnica ni dokazala, da depandansa ni imela vode, zaradi tega, ker števec ni bil priklopljen, niti ni dokazala, da se je tožena stranka na kakršenkoli način zavezala, da bo do 15.12.2001 pripeljala vodo do objekta. Glede na tožničino trditev, da ji je škoda nastala zato, ker ji je pogodbena obveza (ureditev vodovoda) potekla 15.12.2001, bi tožnica morala dokazati, da se je toženka zavezala, da bo do tega datuma napeljala vodovod do depandanse.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
VSL0052907
ZPP člen 286, 337, 286, 337. OZ člen 619, 637, 619, 637.
trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - materialno procesno vodstvo - popravilo avtomobila
Ker popravilo/pregled zadnjega diferenciala ni bilo del naročenega popravila, toženec pa ni dokazal oziroma niti ni zatrjeval, da je okvara zadnjega diferenciala povezana z naročenimi popravili, tožeča stranka ni bila dolžna sama od sebe preverjati, ali ima zadnji diferencial dovolj olja. Če pa bi delavci tožeče stranke med opravljanjem naročenih popravil kakorkoli sami ugotovili oziroma izvedeli, da v zadnjem diferencialu ni olja, bi na to res morali opozoriti toženca, vendar toženec tega v konkretni zadevi ni zatrjeval.
Ker se izrek sodbe sodišča prve stopnje nanaša na dejansko in pravno situacijo v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče novih dejstev in novih dokazov, ki se nanašajo na situacijo, do katere naj bi prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje, ne more upoštevati.
Če je imela stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost, da se njeno na prvem naroku prekinjeno zaslišanje kasneje nadaljuje, pa tega ni izkoristila in tudi sodišča ni opozorila, da dokaz še ni izčrpan, kršitve dokaznega postopka ne more uveljavljati v pritožbi.
ZST člen 13/1, 13/1. ZPP člen 168/6, 169/1, 169/2, 168/6, 169/1, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Dokazno breme premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), kot tudi v 6. odstavku 168. člena ZPP naštetih okoliščin, je na strani predlagatelja oprostitve, saj predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Sodišče ni dolžno (ex officio) ugotavljati dejanskega premoženjskega stanja toženca - predlagatelja taksne oprostitve, temveč je premoženjsko stanje, ki utemeljuje taksno oprostitev (občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje), dolžan izkazati predlagatelj.
Sodišče mora obrazložiti zamudno sodbo enako kot sodbo po opravljeni kontradiktorni obravnavi. Prihranjeno mu je le ugotavljanje dejanskega stanja. Tudi pri zamudni sodbi mora biti iz njene obrazložitve razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve in na katero pravno normo jo je oprlo.
Ker tožeča stranka ni bila v razmerju etažnih lastnikov upravnik, bi morala rešitev delitve stroškov ogrevanja v tem primeru prepustiti solastnikom oziroma dejanskemu upravniku.
protipravno ravnanje udeležencev v prometu - krivdna odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - motorna vozila - stroga presoja - vezanost na kazensko obsodilno sodbo
Sodišče prve stopnje je ravnanje obeh udeležencev z vidika protipravnosti presojalo enako strogo. Kot dovoljeno je štelo ravnanje, ki s prometno signalizacijo ni izrecno prepovedano (vključevanje tožnika na prednostno cesto v nepreglednem ovinku). Dejstvo, da je zavarovanec tožene stranke vozil in trčil na nasprotnem voznem pasu (v nasprotju z obveznostjo vožnje po desni strni cestišča), je štelo za sprejemljivo reakcijo na nenadni pojav ovire na desni strani cestišča. Za tako obravnavanje ravnanja obeh udeležencev je imelo oporo v izvedenskem mnenju. Stranki terjata večjo strogost, vendar zgolj pri presoji protipravnosti ravnanja nasprotnega udeleženca, do svojega ravnanja (tožena stranka do ravnanja zavarovanca) pa nista kritični v enaki meri.
Civilno sodišče je vezano zgolj na kazensko obsodilo sodbo in še to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Tožnikovo sklicevanje na ugotovitve kazenskega postopka in ugotovitve izvedenca v kazenskem postopku ne more biti upoštevno. Civilna odgovornost je drugačna in strožja od kazenske odgovornosti.
poroštvo - subisidarno in solidarno poroštvo - prehod pravic na poroka - zastaranje terjatve iz naslova poroštva, prijavljene v stečajnem postopku
Do prehoda upnikovih (posojilodajalčevih) pravic na tožečo stranko, ki je posojilo poravnala kot porok, je prišlo že po samem zakonu. S trenutkom plačila je tožeča stranka pridobila pravico zahtevati toliko, kolikor je plačala, k poplačilu pa ni zavezan zgolj posojilojemalec (dolžnik), pač pa tudi toženki, ki sta s poroštvenima pogodbama (izjavama) prevzeli zavezo, da bosta poravnali terjatev tožeče stranke, če tega ne bo storil posojilojemalec (dolžnik).
Določilo "do 5% nevrnjenega dela posojila od zneska 400.000,00 DEM" gre razumeti kot jasno določeno zgornjo mejo porokove obveznosti, ki ne utemeljuje nedoločnosti predmeta in s tem ničnosti porokove zaveze. Te ne morejo narekovati niti grožnje, zmota in podobne okoliščine, ki so lahko le razlogi za razveljavitev pogodbe.
S prijavo terjatve v stečajnem postopku se je pretrgalo zastaranje tako proti dolžniku kot proti tožeči stranki (poroku), nepomembno pa je, ali je bila prijavljena terjatev prerekana in kasneje ugotovljena ali ne. Ker je bila terjatev zavarovana s hipoteko, na podlagi katere je bila tožnica v stečajnem postopku delno poplačana kot ločitveni upnik, ta ne more preiti na poroke.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - policijsko vozilo na nujni vožnji - deljena odgovornost
Nevarno situacijo je sicer povzročil policist na nujni vožnji, ko je zapeljal na nasprotni vozni pas in vztrajal v nevarnem položaju v prepričanju, da se bo tožnik umaknil na desno stran vozišča in s tem ogrozil druge udeležence v prometu (113. člen ZVCP), vendar bi tožnik trčenje preprečil, če bi reagiral, kot mu to nalaga zakon. Na tožnikovo nepravilno reakcijo je nedvomno vplival zaužiti alkohol (1,11 g/kg), zato je pretežni del krivde za prometno nezgodo (70 %) na njegovi strani.
ZPP člen 8, 458, 458/1, 8, 458, 458/1. OZ člen 94, 95, 96, 99, 239, 239/1, 94, 95, 96, 99, 239, 239/1.
pogodba - poravnava - pogodba o poravnavi - izpodbojnost pogodbe o poravnavi - uveljavljanje napake volje
Poravnava je pogodba, za katero veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah. Zato sta tudi udeleženca poravnave dolžna izpolniti svojo obveznost (iz poravnave) in odgovarjata za njeno izpolnitev; obveznost (iz poravnave) pa lahko ugasne samo soglasno ali na podlagi zakona.
Ker pogodba, ki ni razveljavljena, velja (in zavezuje udeležence), do njene razveljavitve pa, ko sporazuma o tem ni, pride šele z odločitvijo sodišča o zahtevku za razveljavitev (s preoblikovanjem, konstitutivno), napak volje ni mogoče uveljavljati z ugovorom (zoper zahtevek nasprotnega udeleženca za izpolnitev pogodbenih obveznosti), temveč le s tožbenim zahtevkom (za razveljavitev pogodbe).