izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – rok za podajo odpovedi
Tožnik je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je neupravičeno izostal z dela. Tožena stranka mu je zato utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj objektivnega šestmesečnega roka (ki je začel teči z zadnjim dnem neupravičenega izostanka) in petnajstdnevnega subjektivnega roka (ki je začel teči z dnem zagovora tožnika, saj se je tožena stranka šele tedaj seznanila z njegovim subjektivnim odnosom do kršitve).
Sodišču ni treba izvajati dokazov le, če je dejstvo (ki naj bi se z njimi ugotovilo) že dokazano, če to dejstvo ni pravno odločilno ali če so dokazi popolnoma neprimerni za njegovo ugotovitev. V konkretnem primeru pa bi tožnik navedbe v zvezi z dejanskim delom lahko dokazal le z zaslišanjem prič, zaradi česar bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do njegovih dokaznih predlogov (ter jim ugoditi), ne le zaslišati prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Zaradi tega je ostalo dejansko nepopolno ugotovljeno.
ZJU člen 24, 24/5, 25. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških člen 2, 22.a, 22.a/1, 22.a/2.
javni uslužbenec – plača – razlika v plači – dokončna in pravnomočna odločba
Ker tožnica zoper odločbo tožene stranke o določitvi plače ni pravočasno ugovarjala (in je odločba postala dokončna in pravnomočna), tožbeni zahtevek za plačilo razlike do višje plače (ker bi po njenih navedbah pred izdajo odločbe o določitvi plače morala napredovati) ni utemeljen.
SPZ člen 99, 218, 218/1. ZPP člen 181, 181/1, 181/3.
tožba na prenehanje vznemirjanj - varstvo lastninske pravice - pasivna legitimacija - ugotovitev neobstoja služnosti
Pasivna legitimacija tožene stranke je v pravdi za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice tožeče stranke (uporabe sporne poti za hojo in vožnje) podana, če tožena stranka ne zanika, da je pot uporabljala, kljub temu da hkrati navaja, da tega zaradi starosti v zadnjem času ne počne več. Tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice namreč ni vezana na motilna ravnanja, izvedena v določenem obdobju pred vložitvijo tožbe, kot pri posestmotitveni tožbi.
Ker je možnost zahtevati ugotovitev (ne)obstoja stvarne služnosti posebej predvidena in gre zato za poseben stvarnopravni zahtevek, pri vložitvi tovrstne ugotovitvene tožbe ni treba posebej izkazovati pravnega interesa.
ZPIZ-1 člen 6. ZPP člen 243. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 11, 11/2, 12, 34.
Pri tožnici, ki je še zmožna opravljati delo kurirke z omejitvami v polnem delovnem času, ni podana popolna nezmožnost za delo, zato je ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in ji priznati pravice do invalidske pokojnine.
Glede na to, da je tožena stranka enkrat preložila disciplinsko obravnavo in da je tožnika pozvala, naj poda pisni zagovor, je zakonito vodila disciplinski postopek, saj je storila vse, da bi tožniku, ki je bil v bolniškem staležu, omogočila zagovor. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je bila kot delodajalec vezana na zakonske roke, v katerih je morala izpeljati disciplinski postopek, saj bi bil v nasprotnem primeru disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja izrečen nezakonito.
Pritožnica utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje ob presoji zadeve upoštevalo v glavnem izpovedbo obdolženke, ne da bi za popolno razjasnitev okoliščin prometne nesreče izvedlo še druge dokaze z zaslišanjem predlaganih prič, zaradi česar je po oceni sodišča druge stopnje preuranjeno in napačno zaključilo, da obdolženki ni dokazano, da bi storila očitani prekršek. Glede na to, da je bil zagovor obdolženke povsem v nasprotju z navedbami v obdolžilnem predlogu, bi bilo moralo sodišče prve stopnje zaslišati vsaj še druga dva udeleženca v prometni nesreči. Zakaj tega ni storilo, v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo. Sodišče druge stopnje je zato na seji senata sklenilo, da se dokazni postopek dopolni na ustni obravnavi z zaslišanjem še drugih dveh udeležencev prometne nesreče.
Ker mora biti položaj tožnic kot oškodovank po prejemu odškodnine enak, kot če škodnega dogodka ne bi bilo, mora tožena stranka povrniti vso škodo, ki jo je povzročil njen delavec, za ravnanja katerega objektivno odgovarja. Pri odmeri višine odškodnine pa je potrebno upoštevati, da različne osebe na enake škodne dogodke reagirajo drugače kot tudi, da so imele tožnice še druge težave, ki so prav tako vplivale na njihovo psihično ravnovesje, zaradi česar so upravičene do različnih zneskov odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ni zgolj delodajalec tisti, ki v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pretehta pomen in težo kršitve pogodbenih obveznosti, temveč je predvsem naloga sodišča, da v sodnem postopku očitano ravnanje objektivno presodi. V konkretnem primeru tožniku očitano ravnanje (odklonitev izpolnitve delovnih obvez v treh delovnih dneh, odklonitev dostave pošte, nepravilno vročanje priporočene pošiljke) tudi po oceni sodišča predstavljajo hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogom
Ker se tožnik zagovora ni udeležil, ni mogoče šteti, da se je tožena stranka šele na dan, ko bi se tožnik zagovora moral udeležiti, seznanila z razlogom za odpoved. Z razlogom za odpoved se je seznanila že pred tem, kot je navedla v vabilu na zagovor, kar pomeni, da je že pred tem začel teči subjektivni rok za podajo odpovedi in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.
ZP-1 člen 52, 52/2, 57.a. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 234.
plačilni nalog – ugovor – hitri postopek – obdolžilni predlog – varnost prometa
Sodišče prve stopnje je obdolžilni predlog zoper obdolženko zavrnilo, ker za vodenje postopka ni pogojev. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da predlagateljica postopka ni ravnala po določbah 57.a čl. ZP-1. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ, to je predlagateljica postopka, ugovor obdolženke zoper plačilni nalog št. 1 z dne 16. decembra 2008 obravnavalo in dne 22. decembra 2008 izdalo odločbo, s katero je navedeni plačilni nalog odpravilo, ni pa odločilo meritorno o ugovoru obdolženke, zato je sodišče prve stopnje štelo, da pogoji za uvedbo postopka niso podani. Zoper to odločbo se ni nihče pritožil in je postala pravnomočna 5. januarja 2009. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je bila odločitev prekrškovnega organa, da plačilni nalog odpravi pravilna, v skladu s tretjim odstavkom 57.a čl. ZP-1. Res je, da prekrškovni organ v nadaljevanju ni odločil o samem ugovoru (meritorno) z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavil, toda tega v obravnavanem primeru niti ni mogel storiti. O prekršku bi lahko odločil le, če bi ta sodil v njegovo pristojnost. Ker je bil obdolženki očitan prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1, za katerega je po določbah 234. čl. ZVCP-1 predviden tudi fakultativni izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, v katere primerih hitri postopek ni dovoljen (drugi odstavek 52. čl. ZP-1), je predlagateljica postopka pravilno ugotovila, da za njegovo reševanje ni pristojna, in vložila obdolžilni predlog. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje odločilo, da se pritožbi predlagateljice postopka ugodi in se izrek izpodbijane sodbe spremeni tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne. Sodišče druge stopnje je zato opravilo ustno obravnavo dne 9. aprila 2009.
ZIZ člen 15, 53, 53/1, 53/3, 55, 61, 61/2. ZPP člen 337, 337/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ugovorne navedbe o slabem premoženjskem in socialnem stanju ne predstavljajo takšnih trditev, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe čl. 53/II in 61/II ZIZ, zato ga je sodišče glede na zakonsko domnevo in čl. 53/1 ZIZ pravilno zavrnilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovedi – rok za sodno varstvo
Tožnik je bil v času, ko je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi in preklic odpovedi, hospitaliziran v psihiatrični ustanovi. Za presojo pravočasnosti tožbe je zato bistveno, kdaj se je zavedel, da tožena stranka preklica odpovedi ne sprejema, saj je šele tedaj začel teči 30-dnevni rok za sodno varstvo.
Če se stranka v postopku samo preimenuje, sodišče nima podlage za postopanje po čl. 24 ZIZ, saj ne gre za spremembo subjekta v smislu te določbe, temveč zgolj za to, da se je spremenilo njegovo ime.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88, 88/6. ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/4, 62, 62/3, 65. ZPIZ-1 člen 102, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – kvotni sistem zaposlovanja invalidov
Pri kvotnem sistemu gre za razmerje med delodajalcem in Skladom za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Zakon ne določa, da mora delodajalec z namenom izpolnitve kvote delavcu, ki postane invalid s pravico do premestitve, ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi, četudi zanj nima primernega delovnega mesta, ali da ga mora obdržati v delovnem razmerju, četudi nima možnosti ponuditi mu nove pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delodajalec ne izpolnjuje predpisane kvote zaposlovanja invalidov, ga zakon zavezuje k dodatnemu plačilu, ne more pa to vplivati na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga invalidnosti.
ZOR člen 155, 189, 189/3. ZIL člen 93, 107, 107/3.
bodoča škoda - izgubljeni dobiček – vzročna zveza – odstopno upravičenje – škoda zaradi odpovedi pogodbe - patent – evropski patent - teritorialni učinek patenta
Res je, da merilo iz 3. odstavka 189. člena ZOR za oceno izgubljenega dobička predvideva sklepanje o položaju oškodovanca v kasnejšem obdobju po nastanku škodnega dogodka pod predpostavko, da škodnega dogodka ne bi bilo. Pri tem je res potrebno sklepati o prihodnosti kot ugotavljanje fiktivnega položaja oškodovanca, vendar se ta fiktiven položaj lahko nanaša le na čas v preteklosti, ki se ni zgodila.
Opredelitev odstopnih upravičenj ene ali druge pogodbene stranke je stvar pogodbene avtonomije pogodbenih strank. Tudi če sta pogodbeni stranki določilo pogodbe razumeli tako, da je pridobitelj licence imel odstopno upravičenje tudi v primeru ugotovljene kršitve kateregakoli od patentov, na katere se sklicujeta v paragrafu št. 1 pogodbe, zgolj na tako dogovorjeni pogodbeni klavzuli še ni mogoče utemeljevati vzročne zveze med kršitvijo tožene stranke in nastalo škodo tožeči stranki v posledici uveljavljane odpovedi pogodbe s strani pridobitelja licence.
Prejemnik licence je odstopno upravičenje uveljavljal le na podlagi njegove ocene, da obstoji potencialna nevarnost, da bo tožena stranka v bodoče s svojimi ravnanji posegla v izključne pravice, ki so bile predmet licenčne pogodbe. Ob zgolj takšni hipotetični možnosti bodočega kršitvenega ravnanja tožene stranke zatrjevane škode tožeče stranke v posledici uveljavljanja odstopnega upravičenja pridobitelja licence ni mogoče pripisati kršitvenemu dejanju tožene stranke v smislu pravnorelevantne vzročne zveze med škodnim dogodkom in nastalo škodo.
Glede na teritorialni učinek patenta kot pravice, pa kršitev patenta, podeljenega v Republiki Sloveniji, sama po sebi ne pomeni hkrati tudi kršitve patenta, ki je podeljen za isti izum za drugo območje, če kršitelj s svojim ravnanjem ne posega hkrati tudi v izključne pravice, ki so mu podeljene s patentom za drugo območje.