Če se stranka v postopku samo preimenuje, sodišče nima podlage za postopanje po čl. 24 ZIZ, saj ne gre za spremembo subjekta v smislu te določbe, temveč zgolj za to, da se je spremenilo njegovo ime.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-4, 88, 88/6. ZZRZI člen 39, 39/2, 40, 40/1, 40/4, 62, 62/3, 65. ZPIZ-1 člen 102, 103.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – kvotni sistem zaposlovanja invalidov
Pri kvotnem sistemu gre za razmerje med delodajalcem in Skladom za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Zakon ne določa, da mora delodajalec z namenom izpolnitve kvote delavcu, ki postane invalid s pravico do premestitve, ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi, četudi zanj nima primernega delovnega mesta, ali da ga mora obdržati v delovnem razmerju, četudi nima možnosti ponuditi mu nove pogodbe o zaposlitvi. V kolikor delodajalec ne izpolnjuje predpisane kvote zaposlovanja invalidov, ga zakon zavezuje k dodatnemu plačilu, ne more pa to vplivati na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razloga invalidnosti.
Sodišču ni treba izvajati dokazov le, če je dejstvo (ki naj bi se z njimi ugotovilo) že dokazano, če to dejstvo ni pravno odločilno ali če so dokazi popolnoma neprimerni za njegovo ugotovitev. V konkretnem primeru pa bi tožnik navedbe v zvezi z dejanskim delom lahko dokazal le z zaslišanjem prič, zaradi česar bi se sodišče prve stopnje moralo opredeliti do njegovih dokaznih predlogov (ter jim ugoditi), ne le zaslišati prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Zaradi tega je ostalo dejansko nepopolno ugotovljeno.
Pritožnica utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje ob presoji zadeve upoštevalo v glavnem izpovedbo obdolženke, ne da bi za popolno razjasnitev okoliščin prometne nesreče izvedlo še druge dokaze z zaslišanjem predlaganih prič, zaradi česar je po oceni sodišča druge stopnje preuranjeno in napačno zaključilo, da obdolženki ni dokazano, da bi storila očitani prekršek. Glede na to, da je bil zagovor obdolženke povsem v nasprotju z navedbami v obdolžilnem predlogu, bi bilo moralo sodišče prve stopnje zaslišati vsaj še druga dva udeleženca v prometni nesreči. Zakaj tega ni storilo, v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo. Sodišče druge stopnje je zato na seji senata sklenilo, da se dokazni postopek dopolni na ustni obravnavi z zaslišanjem še drugih dveh udeležencev prometne nesreče.
Ker mora biti položaj tožnic kot oškodovank po prejemu odškodnine enak, kot če škodnega dogodka ne bi bilo, mora tožena stranka povrniti vso škodo, ki jo je povzročil njen delavec, za ravnanja katerega objektivno odgovarja. Pri odmeri višine odškodnine pa je potrebno upoštevati, da različne osebe na enake škodne dogodke reagirajo drugače kot tudi, da so imele tožnice še druge težave, ki so prav tako vplivale na njihovo psihično ravnovesje, zaradi česar so upravičene do različnih zneskov odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Ni zgolj delodajalec tisti, ki v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pretehta pomen in težo kršitve pogodbenih obveznosti, temveč je predvsem naloga sodišča, da v sodnem postopku očitano ravnanje objektivno presodi. V konkretnem primeru tožniku očitano ravnanje (odklonitev izpolnitve delovnih obvez v treh delovnih dneh, odklonitev dostave pošte, nepravilno vročanje priporočene pošiljke) tudi po oceni sodišča predstavljajo hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZP-1 člen 52, 52/2, 57.a. ZVCP-1 člen 44, 44/2, 234.
plačilni nalog – ugovor – hitri postopek – obdolžilni predlog – varnost prometa
Sodišče prve stopnje je obdolžilni predlog zoper obdolženko zavrnilo, ker za vodenje postopka ni pogojev. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da predlagateljica postopka ni ravnala po določbah 57.a čl. ZP-1. V obravnavanem primeru je prekrškovni organ, to je predlagateljica postopka, ugovor obdolženke zoper plačilni nalog št. 1 z dne 16. decembra 2008 obravnavalo in dne 22. decembra 2008 izdalo odločbo, s katero je navedeni plačilni nalog odpravilo, ni pa odločilo meritorno o ugovoru obdolženke, zato je sodišče prve stopnje štelo, da pogoji za uvedbo postopka niso podani. Zoper to odločbo se ni nihče pritožil in je postala pravnomočna 5. januarja 2009. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je bila odločitev prekrškovnega organa, da plačilni nalog odpravi pravilna, v skladu s tretjim odstavkom 57.a čl. ZP-1. Res je, da prekrškovni organ v nadaljevanju ni odločil o samem ugovoru (meritorno) z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavil, toda tega v obravnavanem primeru niti ni mogel storiti. O prekršku bi lahko odločil le, če bi ta sodil v njegovo pristojnost. Ker je bil obdolženki očitan prekršek po drugem odstavku 44. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1, za katerega je po določbah 234. čl. ZVCP-1 predviden tudi fakultativni izrek stranske sankcije prepovedi vožnje motornega vozila, v katere primerih hitri postopek ni dovoljen (drugi odstavek 52. čl. ZP-1), je predlagateljica postopka pravilno ugotovila, da za njegovo reševanje ni pristojna, in vložila obdolžilni predlog. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje odločilo, da se pritožbi predlagateljice postopka ugodi in se izrek izpodbijane sodbe spremeni tako, da se obdolžilni predlog ne zavrne. Sodišče druge stopnje je zato opravilo ustno obravnavo dne 9. aprila 2009.
razlika v plači – delo preko polnega delovnega časa
Četudi delodajalec delavcu dela preko polnega delovnega časa ni pisno odredil, ima delavec pravico do plačila, če delo dejansko opravi, vendar le, če je delo opravi z vednostjo oziroma na podlagi odločitve delodajalca. Iz tega razloga je pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo dela preko polnega delovnega časa bistvenega pomena narava dela oziroma stopnja samostojnosti delavca glede opravljanja dela.
Tožena stranka je delavcem organizirala prehrano med delom oziroma jim zagotavljala topli obrok, katerega je tožnica tudi koristila. Kljub temu je upravičena do vtoževane razlike med ceno toplega obroka in (višjim) povračilom stroškov prehrane med delom po kolektivni pogodbi.
ZIZ člen 15, 53, 53/1, 53/3, 55, 61, 61/2. ZPP člen 337, 337/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora
Ugovorne navedbe o slabem premoženjskem in socialnem stanju ne predstavljajo takšnih trditev, ki bi izkazovale obrazloženost ugovora v smislu določbe čl. 53/II in 61/II ZIZ, zato ga je sodišče glede na zakonsko domnevo in čl. 53/1 ZIZ pravilno zavrnilo.
preživnina - izterjava preživnine - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov - uskladitev preživnine
K predlogu za izvršbo predložena pravnomočna sodna odločba in obvestila o uskladitvi preživnine CSD so podlaga za prisilno izvršitev terjatve, ki je v njih ugotovljena.
ZPIZ-1 člen 6. ZPP člen 243. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 11, 11/2, 12, 34.
Pri tožnici, ki je še zmožna opravljati delo kurirke z omejitvami v polnem delovnem času, ni podana popolna nezmožnost za delo, zato je ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in ji priznati pravice do invalidske pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti- ustrezno delovno mesto
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita, ker je tožena stranka tožnika spremljala na neustreznem delovnem mestu iz pogodbe o zaposlitvi, torej delovnem mestu, ki glede na tožnikove zdravstvene sposobnosti ni bilo primerno, in ker pred podajo odpovedi ni preverila, ali obstojijo možnosti za nadaljnjo zaposlitev tožnika pod spremenjenimi pogoji.
ZDR/90 člen 17, 17/1, 17/1-8. ZOR člen 17. OZ člen 8.
stari ZDR – pripravništvo – pogodba o zaposlitvi za določen čas – povrnitev stroškov
Pogodba o zaposlitvi za določen čas za čas pripravništva ni bila nezakonita, saj je bil razlog „opravljanje pripravništva“ določen v ZDR/90. Ker toženec po izteku časa, za katerega je bila sklenjena ta pogodba o zaposlitvi, ni sklenil nove pogodbe o zaposlitvi, ki mu jo je ponudila tožeča stranka za ustrezno delo, ampak se je zaposlil pri drugem delodajalcu, ni izpolnil svoje obveznosti, da bo ostal na delu pri tožeči stranki, in je dolžan povrniti stroške študija.
regulacijska začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - trditvena podlaga
Tožeča stranka z navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve in predloženimi lastninami (ob upoštevanju dejstva, da je v primeru regulacijskih začasnih odredb potreben restriktiven pristop in omejitev na izjemne primere) ni verjetno izkazala, da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, zato je sodišče prve stopnje njen predlog pravilno zavrnilo.
ZDR člen 143, 143/3. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 51, 51/1, 51/1-2.
delo preko polnega delovnega časa – predhodna pisna odredba – dodatek
Tožnik je bil zaradi neustrezne organizacije obratovalnega časa pri toženi stranki prisiljen opravljati delo več ur preko polnega delovnega časa. Četudi mu takšno delo ni bilo predhodno pisno odrejeno, je upravičen do plačila ur z dodatkom, ki ga določa kolektivna pogodba, in v obsegu, ki ga določa zakon, v presežku pa je upravičen do plačila ur brez dodatka za delo preko polnega delovnega časa.
Sodišče mora v skladu z določbo 1. odstavka 68. čl. ZP-1 po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. V skladu z 2. odstavkom 133. čl. ZP-1 sprejme sodišče dokazno oceno tako, da vestno pretehta vsak dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi ter na podlagi takšne presoje ugotovi, katero dejstvo šteje za dokazano ali nedokazano. Če je ob preizkusu obdolžilnega predloga, ki ga mora opraviti v skladu z določbami 106. čl. ZP-1, sodišče ugotovilo, da predlog ni popoln, bi moralo od predlagatelja postopka zahtevati, da ga dopolni. Tako bi moralo ravnati tudi glede manjkajočega zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti soudeleženega v prometni nesreči A.J., pa tega ni storilo. Nekritično je sledilo navedbam obdolženega, da ni prehiteval in njegove žene (čeprav slednja v trenutku prometne nesreče ni bila prisotna, pač pa je prišla na kraj kasneje), povsem pa je zanemarilo dokaze, glede katerih iz obdolžilnega predloga izhaja, da potrjujejo očitek, da je do prometne nesreče prišlo zaradi obdolženčevega nepravilnega prehitevanja. Sodišče prve stopnje je prav tako sledilo obdolženčevi navedbi, da je zavorna sled za obdolženčevim vozilom njegova, ne da bi njegov zagovor presojalo v povezavi z navedbo, razvidno iz legende k skici, iz katere je razvidno, da gre za sled zaviranja desnega kolesa neznanega vozila ter fotografijami, posnetimi ob ogledu kraja prometne nesreče. Ker zaradi navedenih kršitev dejansko stanje očitanega prekrška ni bilo popolno ugotovljeno in zato ni bilo mogoče presoditi o utemeljenosti obdolžilnega predloga, je višje sodišče na seji senata dne 10. marca 2009 sprejelo sklep, da se v navedeni prekrškovni zadevi opravi glavna obravnava in na njej dopolni dokazni postopek.