ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - za obravnavo prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - Dublinska uredba - Republika Hrvaška - trditveno in dokazno breme - začasna odredba
Sodišče ugotavlja, da četudi sam nosi primarno trditveno in dokazno breme kar zadeva dokazovanje, da bi bil s ponovnim vračanjem v Republiko Hrvaško tožnik podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, tej zahtevi v upravnem postopku tožnik ni zadostil, saj ni predlagal nobenega dokaza v podkrepitev tovrstnih izjav, ki jih je podal v navzočnosti svoje pooblaščenke, ustrezno kvalificirane svetovalke za begunce na osebnem razgovoru dne 18. 9. 2015.
Pravo EU ne zagotavlja, da mora biti vsak prosilec popolnoma enako obravnavan v vsaki državi članici, oziroma vsaka neenaka obravnava še ne pomeni (takšne) kršitve človekovih pravic, da bi bila država glede na sodno prakso Sodišča Evropske unije obvezana uporabiti klavzulo suverenosti.
Tožnik bi v primeru, če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo sodišča o glavni stvari, lahko bil vrnjen na Hrvaško z območja Republike Slovenije, to pa bi pomenilo, da se ne nahaja pod jurisdikcijo te države, zato v tem upravnem sporu ne bi več izkazoval pravnega interesa, ki bi naknadno prenehal v primeru, če bi tožnik zapustil območje Republike Slovenije. Njegov pravni položaj se namreč ne bi mogel več spremeniti. Zgolj ugotavljanje (ne)zakonitost izpodbijanega sklepa bi bilo za tožnika brez pravnega učinka, ker bi prenehala možnost odločanja o tem, kar je bilo predmet upravnega spora.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
30-dnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v sredo dne 25. 11. 2015. Tožnica pa je tožbo vložila priporočeno po pošti šele 15. 1. 2016. Ker je bila vložena po preteku zakonskega roka, jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče
Za razliko od nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ki se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine, prvi odstavek 60. člena ZSZ/84 izrecno določa, da se nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
skladnost PGD s projektnimi pogoji okoljevarstvenega soglasja - pravni interes za sodelovanje v postopku - stranka v postopku
Tožnik ima prav, da svojih pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v obravnavanem postopku, ne bo mogel varovati v drugem postopku (npr. za izdajo gradbenega dovoljenja), ker bo o njih odločeno v obravnavanem postopku; po drugi strani pa so njegove navedbe, da bi mu morala biti priznana pravica do udeležbe v vseh teh postopkih že samo zato, ker mu je bila priznana v enem od njih, neutemeljene.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - vinska klet
Izpodbijana odločba temelji med drugim na ugotovitvi, da tožnik že prvonavedenega pogoja, in sicer da gre za gradnjo v sklopu FZP, katerega minimalna površina je 50 arov vinograda ali/in sadovnjaka, ne izpolnjuje.
upravni postopek - obnova upravnega postopka - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
V primeru predloga za obnovo iz razloga po 5. točki 260. člena ZUP rok za vložitev predloga teče od dneva, ko je stranka izvedela za obnovitveni razlog. Zakaj ta dan enači z dnem, ko sta tožnika izvedela za izdajo potrdila, toženka ne navaja, niti v zvezi s tem obnovitvenim razlogom ne navaja nobenega drugega razloga za zavrženje predloga iz prvega odstavka 267. člena ZUP.
Sodišče se ne strinja s stališčem organov obeh stopenj, da je mogoče uporabiti 197. člen ZGO-1 samo za stavbe, ki naj bi bile do konca leta 1967 zgrajene do V. gradbene faze.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - prosti preudarek
V konkretnem primeru meje prostega preudarka niso bile prekoračene in tožena stranka prostega preudarka tudi ni uporabila na način, ki ne ustreza namenu za katerega je določen. Sodišče se strinja z oceno tožene stranke, da na podlagi zavodskega poročila ni mogoče utemeljeno pričakovati, da tožnik kaznivega dejanja ne bo ponovil.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost
Ker tožnik ni izkazal upravičene odsotnosti iz Republike Slovenije za prvih pet let po odhodu iz te države, niso relevantna njegova ravnanja, ki so se dogajala po prvem petletnem obdobju.
vpis v višji letnik - obrazložitev odločbe - osebna vročitev
Pri odločitvi o (izjemnem) vpisu v višji letnik gre brez dvoma za odločitev o zadevi v zvezi s študijem in zato ima tožnica zoper takšno odločitev sodno varstvo v upravnem sporu. Glede na to, da ima torej tožnica možnost sprožiti upravni spor, bi moral prvostopenjski organ, ob smiselni uporabi določb ZUP, v obravnavani sporni zadevi izdati odločbo (in ne sklep), upoštevajoč določbe ZUP o obrazložitvi upravnih odločb in odločbo tožnici, v skladu z določbami 87. člena ZUP, tudi osebno vročiti.
Izpodbijani akt ne vsebuje vseh obveznih sestavin upravne odločbe po 214. členu ZUP. Čeprav tožničinemu zahtevku ni bilo ugodeno, izpodbijani sklep ne vsebuje niti dejanske, niti pravne obrazložitve. V izpodbijanem sklepu so navedeni razlogi za odločitev, ne da bi bilo predhodno ugotovljeno dejansko stanje s presojo dokazov.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razlogov zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - združitev družine
Nepoznavanje izključno vsebine konkurenčne klavzule ob tem, da tožena stranka ni upoštevala vseh drugih pomembnih podatkov iz pogodbe o zaposlitvi in podjetja, ki jih je tožnik vedel, ne more biti samostojen razlog, ki bi prispeval k zakonski domnevi, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu v Sloveniji, češ da dejansko ne bo opravljal dela po omenjeni pogodbi, pri čemer je pomembno, da podjetje vodi njegov oče, ki že 30 let živi in dela v Sloveniji.
Podjetje B. d.o.o. je sicer prošnjo za izdajo prvega dovoljenja podalo zaradi dela in zaposlitve in ni šlo za zahtevek zaradi združitve mladoletnika z očetom in mamo, ki sicer zakonito bivata v Sloveniji, tožnik pa je postal polnoleten šele (približno 5 mesecev) po izdaji izpodbijane odločbe. Vendar pa je tožnik v pisni vlogi z dne 20. 2. 2015, ki jo je podal na pristojni organ po odvetniku, navedel, da je namen prošnje tudi združitev in normalno družinsko življenje. Tožena stranka bi morala okoliščino tožnikove mladoletnosti z vidika pravice do združevanja družine upoštevati in preveriti verodostojnost družinskih vezi tudi preko golega dejstva, da je bil tožnik v času izdaje odločbe še mladoleten in star 17 let ter 7 mesecev.
varstvo predšolskih otrok - register varuhov predšolskih otrok - vpis v register varuhov predšolskih otrok - pogoji za vpis - minimalni tehnični pogoji stanovanja - obrazložitev odločbe
Ker ZVrt niti kakšen podzakonski predpis ne določa natančnejših pogojev glede ustreznosti prostorov, kjer se bo opravljala dejavnost varstva predšolskih otrok na podlagi 24.a člena ZVrt, gre pri tem po mnenju sodišča za pravno praznino. V primeru pravne neurejenosti pa je treba s pravilno razlago ob uporabi zakonske analogije dopolniti pravno praznino.
Zgolj navedba v vlogi, da se bo varstvo izvajalo v sobi določene velikosti v določenem delu stanovanjske hiše, ne zadošča za zaključek, da so pogoji izpolnjeni niti da niso izpolnjeni, saj odločitev ne more temeljiti na domnevah, temveč na ugotovljenem dejanskem stanju in dokazih, na katere je to oprto.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Skladno s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 213, 213/1, 214, 214/1. ZVis člen 66. Statut Univerze v Ljubljani člen 153.
visoko šolstvo - izjemni vpis v višji letnik - upravni postopek - vsebinska obravnava vloge
V konkretnem primeru je tožnik v svoji vlogi uveljavljal (svojo) pravico do (izjemnega) vpisa v višji letnik in pravico o statusu študenta umetnika, torej je uveljavljal pravici do izobraževanja, ki mu pripadata v skladu z ZVis in s Statutom UL. O teh pravicah pa se odloča v upravnem postopku. Zato prvostopenjski organ ni imel podlage za zavrženje tožnikove prošnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, temveč bi moral tožnikovo prošnjo obravnavati po vsebini. Ker ni tako ravnal, gre za bistveno kršitev določb postopka.
okoljevarstveno soglasje - presoja vplivov na okolje - postopek predhodne presoje
Lokacija nameravanega posega, ki je eno od meril za odločitev, ali je potrebna presoja vplivov na okolje, narekuje uporabo Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov, izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja, v skladu s katerim pa je presoja vplivov na okolje potrebna. Na to kažejo tudi značilnosti oziroma lastnosti nameravanega posega, ki so drugo merilo, pomembno za odločitev o nujnosti presoje vplivov.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vpliv na vodni režim - poseg na priobalnem zemljišču - vodno soglasje
Po določbi 150. člena ZV-1 se kot poseg v prostor, ki lahko vpliva na vodni režim, obravnavajo posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, za kar tudi gre v obravnavanem primeru. Za takšen poseg pa je v skladu s citirano določbo potrebno vodno soglasje, ki ga tožnik nima.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Upravičenec do denarne odškodnine je po ZPŠOIRSP oseba, ki je bila izbrisana iz registra stalnega prebivalstva. Tožnik, ki ni bil vpisan v ta register, do odškodnine ni upravičen.
KZ-1 člen 88. ZIKS-1 člen 8, 105, 107. ZUP člen 9.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - načelo zaslišanja stranke
Tožniku v postopku ni bila dana možnost udeležbe in tako ni imel možnosti izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to narekuje 9. člen ZUP.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka
Trditvi v tožbi, da lahko stranka, ki ni bila udeležena v postopku, kadarkoli vloži pritožbo oziroma predlog za obnovo postopka, ni mogoče slediti. Situacijo, ko stranka, ki ni bila udeležena v postopku, vloži pritožbo takrat, ko je pritožbeni rok že potekel za vse stranke, ki so bile udeležene v postopku ali so se pravici do pritožbe odpovedale, ureja peti odstavek 235. člena ZUP. V skladu s tem je treba takšno pritožbo obravnavati kot predlog za obnovo postopka. Tega pa je mogoče vložiti v rokih, ki jih predpisuje 263. člen ZUP. Pri tem je s tekom subjektivnega roka varovan tudi položaj v postopku neudeležene stranke, saj ta začne teči šele takrat, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana.