mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - begosumnost - omejitev gibanja na objekt azilnega doma - začasna odredba - prosilec iz Pakistana
Razlika med ustno in pisno odločbo je samo v njuni obličnosti. Glede drugih lastnosti pa imata enake učinke in posledice. Zato je tudi ustno odločbo po njeni naznanitvi mogoče spremeniti ali odpraviti samo z uporabo rednih in izrednih pravnih sredstev. Ustno izrečeni sklep o omejitvi gibanja mora biti identičen njegovemu pisnemu odpravku.
Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjeval poleg škode, ki mu nastaja zaradi posega v osebno svobodo dodatno zatrjeval tudi škodo na zdravju, ki se mu poslabšuje, in sodišču predlagal, naj ga nemudoma izpusti iz prostorov Centra za tujce v Postojni. Sodišče je sledilo njegovemu predlogu tako, da je izrečeni ukrep nadomestilo z milejšim, to je z začasno omejitvijo gibanja na ograjeno območje Azilnega doma.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 38.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predložitev upravnih spisov - odločanje brez upravnih spisov
Ker tožena stranka v postavljenem roku in tudi po urgenci sodišču ni poslala upravnih spisov, temveč šele po poteku postavljenega roka, sodišče ni moglo preizkusiti izpodbijane odločbe, saj ni moglo preizkusiti okoliščin, pomembnih za odločitev.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - odložitev ali preprečitev odstranitve iz države
Tožena stranka tega, da naj bi bil razlog iz 6. točke 55. člena ZMZ podan zato, ker je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, ni v zadostni meri in prepričljivo ugotovila. V zvezi s tem je navedla le, da je tožnik ob podaji prošnje dejal, da je želel v Nemčijo in da v kolikor bi lahko nadaljeval pot v Avstrijo, v Sloveniji ne bi zaprosil za mednarodno zaščito. Po presoji sodišča pa je to premalo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pooblastilo zakonitega zastopnika - skrbništvo - poslovna sposobnost
V primeru, da bi omejitev poslovne sposobnosti obsegala zastopanje pred sodiščem, bi tožbo v upravnem sporu moral vložiti A.A., zastopan po tožniku, in ne samo tožnik kot njegov skrbnik.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - odložitev ali preprečitev odstranitve iz države
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja tožnikove istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je tožnik prišel v Slovenijo brez dokumentov s sliko, vendar pa v konkretnem primeru tožena stranka svoje odločitve oziroma dvoma v tožnikovo istovetnost ni utemeljila zgolj s tem, da je prišel brez dokumentov. Svoj dvom v identiteto tožnika je izrazila tudi s tem, da je tožnik tekom postopka trikrat spremenil ime ter dvakrat datum rojstva in državo, iz katere naj bi prihajal. Vse navedeno pa po mnenju sodišča zadostuje za obstoj razloga za omejitev gibanja iz 1. alineje prvega odstavka 51. člena ZMZ.
Tudi če je tožnik izgubil potni list, vseeno obstaja dvom v identiteto zaradi različnih navedb glede imena, datuma in navedbe matične države.
nepopolna tožba - stranka v tujini - pooblaščenec za sprejem pisanj v RS - zavrženje tožbe
Tožnik ob vložitvi tožbe ni imel in ni imenoval pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji, zato mu je sodišče s sklepom postavilo začasno zastopnico, upravičeno za sprejem pisanj, z nalogo, da tožniku pošlje sklep, s katerim mu je bilo naloženo, da v roku 30 dni, šteto od dneva vročitve sklepa začasni zastopnici, imenuje pooblaščenca za sprejem pisanj v Republiki Sloveniji.
ZPomK-1 člen 19, 29, 29/2, 31, 31/2, 34. ZUP člen 9.
preiskava poslovnih prostorov - poročilo o preiskavi - sodelovalna dolžnost podjetja - oviranje preiskave - izrek kazni - načelo zaslišanja stranke - zagotavljanje načela kontradiktornosti
Tožnik utemeljeno zatrjuje, da mu pred izdajo izpodbijanega sklepa ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo sklepa. Dejstva, ki jih navaja toženka v izpodbijanem sklepu, ne izhajajo iz poročila o poteku preiskave, na katero se toženka v izpodbijanem sklepu sklicuje in na katere se je imel tožnik možnost izjaviti v pripombah. Toženka tako z izpodbijanim sklepom ni pravilno ugotovila dejanskega stanja, napačno pa je tudi ostalo ugotovljeno dejansko stanje v zadevi, v zvezi z izpodbijanim sklepom, ravno tako pa se tožnik ni imel možnosti izjaviti o pravnih vidikih te zadeve.
V ponovljenem postopku reševanja zadeve bo morala toženka odpraviti ugotovljene procesne kršitve, tako da bo tožniku zagotovila možnost, da se izjavi o vseh za odločitev pomembnih dejstvih, okoliščinah in dokazih.
ZUPJS člen 10, 10/10. ZUP člen 9, 144. ZBPP člen 24.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - samska oseba - skrajšani ugotovitveni postopek - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke
Toženka je na obstoj sporazuma o varstvu in vzgoji sklepala na podlagi dejstev, zapisanih v zapisniku in tožnikovi prošnji, torej je svoj sklep o obstoju sporazuma sprejela posredno tudi na podlagi podatkov, ki jih je v postopku pridobivala. Toženka v obravnavani zadevi torej ni odločala v skrajšanem ugotovitvenem postopku, kot to določa 144. člen ZUP, temveč v posebnem ugotovitvenem postopku. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oz. načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP in prosilcu dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - pogoji za vračilo - uspeh v postopku - subrogacija terjatve v korist države - dolžnost države terjati
Iz določbe 48. člena ZBPP jasno izhaja, da je upravičenec do BPP po navedeni pravni podlagi dolžan vrniti le tisti del stroškov, izplačanih iz naslova BPP, ki jih država ni dobila povrnjenih od nasprotne stranke, zato bi moral organ za BPP postopati po določbi 46. člena ZBPP in stroške terjati od tožnikovega delodajalca, ne pa od tožnika. Na podlagi 48. člena ZBPP je namreč upravičenec do BPP dolžan povrniti le tiste stroške, ki jih država ni uspela izterjati oziroma presežek nad stroški, ki jih je dolžna povrniti nasprotna stranka.
gostinstvo - podaljšani obratovalni čas - soglasje k podaljšanju obratovalnega časa
Upravni organ mora vsakokrat pred izdajo soglasja za poslovanje v podaljšanem obratovalnem času presoditi dejansko stanje ter izpolnjevanje pogojev in meril iz Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Cerknica. Po presoji sodišča sta upravna organa naredila tudi pravilno dokazno oceno v zvezi s pritožbami stanovalcev, ki so bile predložene v dokaznem postopku, kakor tudi presojo storjenih kršitev nočnega reda in miru v predmetnem gostinskem obratu. Oba upravna organa sta pravilno upoštevala spremenjene okoliščine poslovanja v tožnikovem gostinskem obratu.
davčna izvršba - rubež denarnih sredstev - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik z ugovori, ki se na izpodbijani sklep o davčni izvršbi ne nanašajo, ne more biti uspešen. Konkretnih ugovorov, ki bi se nanašali na izpodbijani sklep pa tožnik ne navaja. Tožnik se sicer sklicuje na vse tožbene razloge po določbah ZUS-1 ter na kršitev ustavnih pravic in na kršitev 6. člena EKČP, vendar gre za pavšalne navedbe, ki niso konkretizirane.
DDV - izogibanje plačilu DDV - solidarna odgovornost za plačilo DDV - obvestilo o obstoju okoliščin - objektivne okoliščine
V obravnavanem primeru je tožniku naložena solidarna odgovornost na podlagi 76b. člena ZDDV-1 za obveznost plačila DDV družb A. d.o.o. in B. d.o.o., ki sta tožniku izdali račune, od katerih pa DDV nista plačali. V postopku je bilo ugotovljeno, da so tožnik in navedeni družbi povezane osebe ter da je bilo tožniku znano, da omenjeni družbi izstopnega DDV od računov, ki sta jih izdali tožniku, ne bosta plačali. Tožnik pa je na podlagi navedenih računov, ki jih je prejel od omenjenih dveh družb, uveljavljal odbitek vstopnega DDV za davčno obdobje november 2010 in za davčno obdobje december 2010. Po 76b. členu ZDDV-1, ki se uporablja v obravnavanem primeru, je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Če davčni organ ugotovi, da je dobava blaga ali storitev sestavni del transakcij, katerih namen je izogibanje plačilu DDV, davčnega zavezanca, ki sodeluje v teh transakcijah, obvesti o obstoju teh okoliščin in njegovi solidarni odgovornosti za plačilo DDV, če bo še naprej udeležen v takih transakcijah. Od dneva prejema obvestila davčnega organa se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Ne glede na določbe zakona, ki ureja varovanje podatkov, ki so davčna tajnost, davčni organ davčnemu zavezancu, kateremu je opravljena dobava, na njegovo zahtevo posreduje informacijo o tem ali je njegov dobavitelj predložil obračun DDV.
vodno dovoljenje - raba vode- raba vode za proizvodnjo električne energije - stranka v postopku - pooblaščenec
Skladno z določbo 53. člena ZUP imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila stranka sama. Po presoji sodišča zato v spornem primeru dejstvo, da je vlogo za izdajo koncesije za rabo vode (sedaj vodno dovoljenje) vložil pooblaščenec strank, na samo pravilnost in zakonitost vodenja postopka ne vpliva, vpliva pa na pravilno opredelitev strank postopka.
V zadevi je sporno vprašanje, ali bo dodeljeno vodno dovoljenje vplivalo na rabo vode tožeče stranke. Zaradi nasprotujočih interesov med strankama postopka je prvostopenjski organ v skladno z določbo 146. člena ZUP razpisal ustno obravnavo ter v obrazložitvi izpodbijane odločbe na več mestih pojasnil, da obratovanje MHE ne bo imelo vpliva na pravice tožeče stranke do rabe vode. Drugostopenjski organ pa je pojasnil, da se konkretna vodna pravica ne nanaša na rabo vode iz vodotoka Ljubija, za katero ima tožeča stranka pridobljeni dve vodni pravici po koncesijskih pogodbah.
denarna socialna pomoč - uskladitev višine denarne socialne pomoči - stvarna pristojnost - socialni spor
Med socialne spore sodi po izrecni določbi zakona tudi odločanje o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus (5.b točka prvega odstavka 7. člena ZDSS-1), kamor je treba glede na njeno vsebino uvrstiti tudi predmetno zadevo neuskladitve zneska denarne socialne pomoči.
zaposlovanje invalidov - prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - višina prispevka - dejavnost delodajalca
3. člen v tretjem odstavku Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov določa glede na dejavnost zavezanca, ki je razvidna iz podatkov AJPES, 6% kvoto zaposlovanja invalidov, za tiste pravne osebe, ki opravljajo dejavnost pod oznako: N) Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, kamor spada tudi dejavnost potovalnih agencij. Skladnost tretjega odstavka 62. člena ZZRZI z Ustavo, je presojalo že Ustavno sodišče, ki je odločilo, da navedena zakonska določba ni v neskladju z Ustavo. Delodajalci so glede na dejavnosti, ki jo opravljajo, razvrščeni skladno z Uredbo in tožeča stranka izrecno ne prereka, da njena razvrstitev v takšno dejavnost ne bi bila pravilna.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - odložitev ali preprečitev odstranitve iz države - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je tožena stranka v izpodbijanem sklepu dvom v zatrjevano istovetnost tožnika sicer utemeljila, vendar ne v zadostni meri. Navedla je, da tožnik ni predložil nobenega osebnega dokumenta in da je spreminjal izjavo glede osebnih podatkov, ki jo je najprej podal v policijskem postopku, nato pa v postopku podaje prošnje za mednarodno zaščito. S tem v zvezi tožnik po mnenju sodišča v tožbi utemeljeno opozarja na to, da je tožnik v postopku pred policijo svoje ime napisal (sam) z arabsko pisavo, ki jo je potem v latinico pretvoril tolmač. Zato je tudi po mnenju sodišča povsem možno, da je pri zapisu tožnikovega priimka prišlo do napake. Razen tega sta si oba navedena priimka tudi precej podobna.
Tožena stranka tudi tega, da je razlog iz 6. točke 55. člena ZMZ podan zato, ker je prosilec vložil prošnjo samo zato, da bi odložil ali onemogočil odstranitev iz države, ni v zadostni meri in prepričljivo utemeljila.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 51/4, 55, 55-5, 55-6. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - pridržanje v Centru za tujce - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - vložitev prošnje zaradi odložitve ali preprečitve odstranitve iz države - začasna odredba
Tožena stranka dvoma v tožnikovo identiteto ni izkazala v zadostni meri, saj se ob tem sklicuje zgolj na dejstvo, da tožnik ni predložil osebnega dokumenta s sliko. Zgolj neposedovanje ustreznega dokumenta o istovetnosti v smislu ZTuj-2 ne more biti zadosten razlog za pridržanje. Sodišče države članice sme odsotnost osebnega dokumenta upoštevati samo v povezavi z razlogoma nevarnosti pobega ali izogibanja ali oviranja priprave vrnitve.
ZMZ v 55. členu ne predpisuje, da bi moral prosilec sam poiskati uradno osebo, kot je policist, in mu izraziti namero za azil in da ni nikoli sprejemljivo, da to stori šele ob prijetju policije. Tožnik še ni bil v postopku vrnitve, saj je policija po tožnikovem prehodu državne meje ob 6.00 uri, ob 13.00 s tožnikov še opravlja ogled kraja, tožnik je nesporno izrazil namero za azil isti dan, ker to izhaja iz registracijskega lista, poleg tega pa je tožnik tudi lastnoročno napisal namero za azil, ki jo je podkrepil z razlogi, ki se povezujejo z preganjanjem na podlagi političnega prepričanja. Nič v teh dejstvih ne kaže na to, da je policija imela namen tožnika odstraniti.
Nezakonit odvzem prostosti v trajanju približno 11 dni je nedvomno tudi težko popravljiva škoda, ki je že nastala, in preprečitev njenega nadaljevanja brez dvoma odtehta tudi javne koristi, ki jih niti ni.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
Iz registra državljanstev ni razvidno, da bi tožnik kdaj zaprosil za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije. Vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji je prvič vložil šele dne 23. 7. 2013 na podlagi ZUSDDD. Postopek je bil ustavljen s sklepom Upravne enote Celje z dne 9. 12. 2013. Ustavljen je bil po uveljavitvi ZUSDDD in dopolnitvah, to je po 24. 7. 2010, tako da se tožniku pravica do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva na podlagi četrtega odstavka 2. člena ZPŠOIRSP ne prizna.
nujna brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Določba 36. člena ZBPP omogoča takojšnjo odobritev BPP za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil. Nujna BPP se odobri, ne da bi organ za BPP pred odločitvijo preverjal, ali prosilec izpolnjuje pogoje za odobritev. Te pogoje preveri naknadno, na podlagi dokazil, ki jih mora prosilec predložiti.
Tožnik svoje prošnje za dodelitev nujne BPP v danem roku ni dopolnil, zato je tožena stranka imela podlago za postopanje po četrtem odstavku 36. člena ZBPP in na podlagi drugega odstavka 43. člena ZBPP za odločitev o vračilu prejete BPP.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - izplačana odškodnina - za odločanje relevanten predpis
Tožena stranka je pravilno uporabila določbo 48. člena ZBPP, ki je veljala v času izdaje izpodbijane odločbe, po kateri je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočno odločbe sodišča, ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.