Dolžnica zgolj s pritožbenimi navedbami, da je sodno takso plačala v predpisanem roku, ne da bi ob tem priložila tudi potrdilo o plačilu sodne takse, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da te sodne takse v določenem roku ni plačala.
Pritožnik je vložil štiri ločene pritožbe zoper štiri različne procesne odločitve sodišča prve stopnje. Ocena sodišča, da gre za štiri pravna sredstva je pravilna, posledično pa tudi odmera sodne takse za štiri pritožbe v izpodbijanih plačilnih nalogih.
Ker je pritožnica umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe (drugi odstavek 334. člena ZPP).
Prvi odstavek 37. člena ZST-1 določa, da vrnitev takse po uradni dolžnosti odredi sodišče, ki je odločalo v postopku na prvi stopnji. Pritožbeno sodišče zato ni odločalo o vrnitvi sodne takse, ker za to ni pristojno.
sodna taksa - odmera sodne takse - več tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta
Kako se ugotovi vrednost spornega predmeta v primeru, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, je določeno v 41. členu ZPP: če se zahtevki opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če pa imajo zahtevki različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
plačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe
Pritožnikovo stališče, da zadošča, da je upravičen do taksne oprostitve, ni pravilno. Morda pritožnik izpolnjuje pogoje zanjo (pritožbeno sodišče podatkov o tem nima), a to mora v postopku izkazati, pa ni. Okoliščin, ki bi omogočile odločanje o taksni oprostitvi, ni niti navedel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00073720
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/3. ZUPJS člen 18, 19. ZSVarPre člen 27, 27/2. ZPP člen 7, 212. SPZ člen 150, 150/1. ZIZ člen 15.
predlog stranke za taksno oprostitev - materialni položaj - primerno stanovanje - trditveno in dokazno breme - nezmožnost razpolaganja - nepremičnine z vknjiženo hipoteko
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 18. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče in to do vrednosti primernega stanovanja, ki pa je določena v drugem odstavku 27. člena ZSVarPre. Kot primerno se po tej določbi šteje stanovanje, katera vrednost ne presega ali dosega višino 120.000,00 EUR
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje samo ugotavljati višino dolgov na podlagi vpisa hipotek v zemljiški knjigi. Upoštevati je namreč tretji odstavek 12.a člena ZST-1, ki trditveno in dokazno breme v zvezi s tem nalaga predlagateljici. 12.a člen ZST-1 namreč določa, da se ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov tega člena pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, vendar pa določa, da mora stranka ali druge osebe izkazati upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji. Trditveno in dokazno breme tako glede višine dolgov, ki izhaja iz hipotek in izkaz upravičenih razlogov je torej na stranki, ne pa na sodišču.
Sodna praksa zastopa enotno stališče, da v primeru, če niso izkazane posebne okoliščine, vknjižene hipoteke na nepremičnini ni mogoče šteti kot tiste okoliščine, ki bi nepremičnino izključevale iz obsega ugotavljanja premoženjskega stanja prosilca. Vknjižena hipoteka kot izključitvena okoliščina ni določena tudi ne v 27. členu ZSVarPre.
ZST-1 člen 10, 10/6, 11, 11/4. ZPP člen 100, 100/1.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba kot taksni zavezanec - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - postopek s pritožbo - prejem naloga za plačilo takse za pritožbo - taksne oprostitve na podlagi zakona - razveljavitev plačilnega naloga - obstoj pravnega interesa - zavrženje predloga za taksno oprostitev - smrt stranke med postopkom
Ker taksna obveznost za vloženo pritožbo ni nastala, toženec nima potrebnega pravnega interesa, da bi sodišče odločalo o njegovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Toženčev predlog se nanaša na neobstoječo obveznost, zato je takšno vlogo sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
ZPP člen 108, 207, 207/2, 285. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko stanje - bilanca stanja - materialno procesno vodstvo
Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je na predlagatelju taksne oprostitve, ki mora vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva, navesti že v predlogu za taksno oprostitev.
Tožničin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati tožečo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.
ZPP člen 441, 441/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-3. ZST-1 tarifna številka 1111.
začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - delni umik tožbe - doplačilo sodne takse za redni postopek - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - taksa glede na vrednost spornega predmeta
Za presojo, od katere vrednosti spornega predmeta se odmeri sodna taksa za redni (pravdni) postopek, je pravno odločilno, ali je tožeča stranka vložila delni umik zahtevka pred ali po vložitvi ugovora dolžnika zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - pravna oseba - bolezen zakonitega zastopnika
Ne držijo pritožbene navedbe, da zaradi bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke ni bilo osebe, ki bi lahko plačala sodno takso. Tožena stranka je imela pooblaščenca, s katerim bi lahko te zadeve uredila. Tožena stranka je pravna oseba, in bolezni njenega zakonitega zastopnika ni mogoče enačiti z boleznijo fizične osebe, saj morajo njen zakoniti zastopnik ali družbeniki poskrbeti, da družba posluje.
Tožeča stranka ne izpodbija za odločitev bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da sodne takse za tožbo ni plačala v roku, zaradi česar je sodišče prve stopnje štelo tožbo za umaknjeno in ustavilo postopek, temveč ugovarja pravilnosti odmerjene sodne takse in navaja razloge za oprostitev plačila sodne takse, s čimer v pritožbi zoper izpodbijan sklep ne more uspeti.
ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 16. ZPP člen 242, 242/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno poslalo dva plačilna naloga za plačilo sodne takse po tarifni številki 3009 (postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka). Tožena stranka je namreč pritožbo vložila zoper dva samostojna sklepa naslovnega sodišča, s katerima je sodišče prve stopnje odločilo o povrnitvi stroškov nadomestila plače za dve priči. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da sta v eni vlogi vloženi dve pritožbi.
Glede na ugotovljeno stanje sredstev (kateremu tožena stranka ne nasprotuje), ob upoštevanju dejstva, da so vsaj nekatera izmed njih likvidna, pri čemer tožena stranka ni zatrjevala in izkazovala, da zalog ne more prodati in da so kratkoročne poslovne terjatve neizterljive, ni moč slediti njenim pritožbenim navedbam, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti.
sodna taksa - pravica do vrnitve takse - vračilo plačane sodne takse - postopki zaradi insolventnosti - pritožba zoper sklep o končanju stečajnega postopka - uspeh s pritožbo
Nobenega razumnega razloga ni najti za razlago, po kateri bi pravica do vračila sodne takse po tretjem odstavku 36. člena ZST-1 veljala za stranke v vseh sodnih postopkih, razen za stranke insolvenčnih postopkov.
Namen tretjega odstavka 36. člena ZST-1 je vzpostavitev mehanizma, ki stranki (kateregakoli) sodnega postopka omogoča, da se s pravnimi sredstvi zoperstavi morebitni nepravilni odločitvi sodišča, ob tem pa ne trpi finančnih posledic, v kolikor je njena pritožba utemeljena oziroma ji pritožbeno sodišče pritrdi.
Povečanje višine zavarovane terjatve v tožbenem zahtevku hipotekarne tožbe, ki se po višini ujema z ocenjeno vrednostjo zastavnega predmeta pomeni spremembo vrednosti spornega predmeta zaradi razširitve tožbenega zahtevka, ki predstavlja podlago za odmero dodatne sodne takse.
ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 30, 30/1. ZGD-1 člen 390.
izpodbijanje skupščinskega sklepa - sklep o uporabi bilančnega dobička - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - prosti preudarek sodišča
Glede določitve vrednosti spornega predmeta v zvezi z uveljavljanjem neveljavnosti skupščinskih sklepov ZPP nima posebnih določb, skladno z določbami 19. do 29. člena ZST-1 pa se vrednost spornega predmeta določa po prostem preudarku ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera, predvsem obsega in pomena predmeta ter premoženja in dohodkov strank (prvi odstavek 30. člena ZST-1).
S tem v zvezi se pritožnica sklicuje na svoj ekonomski interes in trdi, da se vrednost spora določa po ekonomski pomembnosti spora zanjo, kar se vrednoti po odstotku udeležbe tožnice v toženki, pomnoženo s celotno vrednostjo skupščinskega sklepa. Vendar sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore in v tej zadevi ni mogoče govoriti o ekonomskem interesu zgolj tožnice. Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz stališča, da odločitev o neveljavnosti skupščinskega sklepa v tej zadevi velja za vse delničarje, tudi za tiste, ki v postopku niso udeleženi in se zato vrednost spornega predmeta ne more določiti izključno glede na vrednost delnic, ki jih ima tožeča stranka.
nastanek taksne obveznosti za tožbo - postopek za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - umik predloga za oprostitev plačila sodnih taks - začetek teka roka za plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse
Taksna obveznost nastane že z vložitvijo tožbe in ne šele z izdajo plačilnega naloga. Vendar pa pravni naslov za plačilo sodne takse predstavlja plačilni nalog. Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti ugovor in če sodišče ugovoru ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1).
Tožnica je plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo v odmerjenem znesku 1.893 EUR prejela 12. 4. 2023. Iz potrdil, priloženih k pritožbi, izhaja, da je sodno takso v prej navedenem znesku (sicer v dveh obrokih) plačala 14. 4. 2023. Sodna taksa za tožbo je bila tako nedvomno plačana znotraj postavljenega roka 15 dni.
ZST-1 člen 18, 18/3, 31, 31/1, 31/2, 36, 36/2. ZPP člen 182, 182/3.
nepravilna odmera sodne takse - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - določitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča
Pri odmeri sodne takse za podrejene zahtevke se za te zahtevke ne plača polna sodna taksa, kot je glede na vrednost predmeta predpisano za zahtevek, ampak se plača le tretjina predpisane takse. Korekturna dolžnost sodišča iz 31. člena ZST-1 se torej lahko nanaša zgolj na primarni zahtevek. Podrednim zahtevkom pa se vrednost spora ne določi posebej, pač pa se pri odmeri takse upošteva določilo tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki ga je prvostopenjsko sodišče pri svoji odločitvi spregledalo.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/5, 11/6, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZBPP člen 13, 14, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - priliv denarnih sredstev na tekoči račun - lastništvo nepremičnine - obročno plačilo sodne takse
Plačilo sodne takse v enkratnem znesku bi lahko bistveno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja tožnik in njegova družina. Redni prilivi na družinskega člana niso visoki in po ugotovitvi sodišča prve stopnje dosegajo le znesek 552,23 EUR. Tožnik je imel sicer na svojem računu na dan 18. 8. 2023 pozitivno stanje v višini 5.548,50 EUR, kar pa za plačilo takse ne zadošča, za morebitno prodajo nepremičnine pa je potreben določen čas. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in odločilo, da lahko tožnik takso plača v 5 mesečnih obrokih po 1.305 EUR. S tem bo zagotovljeno, da preživljanje tožnika in njegove družine ne bo ogroženo, saj bo del obrokov lahko poravnal iz sredstev, s katerimi že razpolaga, imel pa bo tudi dovolj časa, da si z vnovčenjem (dela) premoženja, s katerim družina razpolaga, zagotovi še dodatna sredstva za plačilo.