ugotavljanje invalidnosti - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - obravnava pred sodiščem druge stopnje
V obravnavanem primeru ne gre za ugotovitev, da sodišče prve stopnje sploh še ni izvajalo dokazov v smeri, ki jo nakazuje razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje. Gre samo za dodatno razčiščevanje spornega dejanskega stanja s pomočjo delodajalca, za pridobitev dodatne medicinske dokumentacije (zdravstvenega kartona) in za dodatno zaslišanje izvedenca, kar pomeni, da pritožbeno sodišče lahko samo popravi oziroma dopolni dejansko stanje, za katerega meni, da še ni dovolj razčiščeno.
revizija – rok za vložitev revizije – laična revizija – zavrženje revizije
Ker je bila revizija vložena kot laična (revident pa nima opravljenega pravniškega državnega izpita), te pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti z zahtevo sodišča po 108. členu ZPP.
Na Občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.6.2002 je bilo sprejeto pravno mnenje, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - disciplinski postopek - pisno opozorilo - ponavljanje kršitev - rok za odpoved
Odpoved pogodbe o zaposlitvi ni več disciplinska sankcija za vnaprej določene kršitve delovnih obveznosti, temveč gre za možnost enostranske odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi zaradi kršenja pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.
Delodajalec ne sme izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi tistih kršitev, za katere je tožnika pisno opominjal na podlagi prvega odstavka 83. člena ZDR.
ZTPDR člen 15, 83.OZ člen 92, 94, 99.ZPP člen 274.
delovno razmerje pri delodajalcu - akt o prevzemu delavcev k drugemu delodajalcu - ničnost - pravni interes - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - postopek za uveljavljanje pravic - izpodbojnost - rok
Ničnost se lahko uveljavlja samo v primeru, da je posel sklenjen. Tožnik ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje nekega posla, za katerega sicer meni, da je bil sklenjen, pa ni bil.
Ker je sporazum o prenehanju delovnega razmerja vsebinsko pogodba med dvema strankama in ne enostranska odločitev delodajalca, je tožnik imel dve možnosti: ali uveljavljati pravice po določbah delovnopravnih predpisov ali izpodbijati podpisan sporazum po obligacijskih predpisih.
Dejstvo, da je tožnica sodnica porotnica pri Delovnem sodišču v Kopru, pomeni z vidika varstva načela nepristranskosti sojenja tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za vodenje postopka v zadevi.
V pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji stranka ne more uveljavljati razloga, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, saj je presoja o obstoju tega razloga za dopustitev revizije pridržana zgolj sodišču druge stopnje.
Ker je odločitev o pritožbi omejena le na zakonitost sklepa o nedopuščeni reviziji, se Vrhovno sodišče pri tej presoji ne more opredeljevati do zakonitosti odločitve o tožbenem zahtevku.
dopustitev revizije – pritožbeni razlogi – odstop od sodne prakse
V pritožbi zoper sklep o nedopuščeni reviziji je v skladu z 2. alineo prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dovoljeno uveljavljati, da odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča (in ne višjih sodišč!) glede pravnega vprašanja, ki je bistvenega pomena za odločitev.
razveljavitev odločbe sodišča prve stopnje - revizija - zavrženje revizije
S sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje vrnilo zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje, postopek ni bil pravnomočno končan, zato je bilo potrebno revizijo zoper drugostopenjsko odločbo kot nedovoljeno zavreči.
ZPP člen 128, 128/5, 166, 166/1, 377, 384, 384/1.ZPDOP člen 4, 4/1, 5, 5/1.OZ člen 1060.ZOR člen 277.
pooblastilo za zastopanje – pasivna legitimacija Republike Slovenije - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije - prevzem dolga – zamudne obresti – prenehanje teka zamudnih obresti, ker so dosegle glavnico
Sklad RS za razvoj, po določbi 1. odstavka 5. člena ZPDOP resda zagotavlja del sredstev za poravnavo prevzetih obveznosti, v razmerju do upnikov pa obveznost poravna Republika Slovenija (1. odstavek 4. člena ZPDOP), ki je zato tudi pasivno legitimirana v tem sporu.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS4001212
ZPP člen 431. ZPPSL člen 36, 36/1.ZS člen 110, 110/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine vložene pred začetkom postopka prisilne poravnave - plačilni nalog - pravno mnenje - zahteva za varstvo zakonitosti
Glede na pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 16.6.1998 se v primeru vložitve predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred začetkom postopka prisilne poravnave, o katerem odloča sodišče po njegovem začetku, dajatveni del predloga za izvršbo šteje za tožbo s predlogom za izdajo plačilnega naloga po (sedaj veljavnem) 431. členu ZPP. Od njegovega sprejema se okoliščine niso bistveno spremenile, tako da bi utemeljevale odstop od sprejetega in uveljavljanega pravnega mnenja.
priznanje invalidnosti I. kategorije - nova invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokaz z izvedencem
Ob skladnih strokovnih ugotovitvah (da pri tožniku ni prišlo do objektivnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi vplivalo na spremembo invalidnosti), ki so izhajale iz vseh specialističnih izvidov in iz obeh mnenj invalidskih komisij, ni bilo razlogov za še dodatno dokazovanje z izvedencem, saj lahko predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče obrazloženo zavrne.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost z dela - obveščanje delodajalca - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR mora sodišče v sodnem postopku presoditi (dokazno breme je na delodajalčevi strani) ne samo ali je dokazana kršitev, temveč tudi ali je kršitev hujša, ali je dokazana zatrjevana stopnja delavčeve krivde in ali res ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
ZDR (1990) člen 113, 113/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 52.
kolektivni delovni spor - kolektivna pogodba - izhodiščna plača - osnovna plača - povečanje izhodiščne plače
Pravno zmotna so stališča, da naj bi povišanje izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi dejavnosti za 3% hkrati pomenilo tudi avtomatično povišanje katerekoli kategorije plač po podjetniških kolektivnih pogodbah in po splošnem aktu nasprotnega udeleženca. Taka stališča so v nasprotju z načelom svobode kolektivnih pogajanj in sklepanja kolektivnih pogodb, kot je izhajalo iz določb prvega odstavka 113. člena ZDR/90 o možnosti sklepanja kolektivnih pogodb na nivoju posamezne organizacije oziroma delodajalca.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razlog nesposobnosti
Sodišče prve stopnje je presojalo odpoved pogodbe o zaposlitvi kot odpoved, dano iz krivdnega razloga, kar je v odpovedi tudi izrecno zapisano. Ni sprejemljivo sklicevanje na kvalifikacijo delavčevega ravnanja tudi kot nesposobnost, torej kot neke vrste "rezervno kvalifikacijo", ki bi bila sicer možna, vendar le, kolikor bi tožena stranka tudi dejansko ugotavljala ta odpovedni razlog in vodila temu ustrezen postopek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti - rok za odpoved – dejanska ugotovitev sodišča
Datum seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, predstavlja dejansko ugotovitev, na katero je revizijsko sodišče vezano, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Ker ZDR/90 in ZTPDR nista urejala pravne veljavnosti navideznih sklepov delodajalca, je za njihovo presojo potrebno smiselno uporabiti določbe takrat veljavnega ZOR, ki je v prvem odstavku 66. člena določal, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama, v tretjem odstavku pa, da navidezne pogodbe ni mogoče uveljaviti proti tretji pošteni osebi.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 91, 259, 259/3.
pravica do medicinsko tehničnega pripomočka - inzulinska črpalka
Ob ugotovitvah zdravnikov specialistov, da tožnica potrebuje zdravljenje z inzulinsko črpalko zaradi urejanja pogoste hipoglikemije in predvsem tudi zaradi načrtovane nosečnosti, med katero je ureditev stanja sladkorne bolezni potrebna, se je sodišče utemeljeno oprlo na določbo 263. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, da lahko tožena stranka izjemoma odobri zavarovani osebi medicinsko tehnični pripomoček ali zdravilo, do katerega pravica sicer ni neposredno navedena v pravilih.
ZLPP člen 50, 50/2, 50/3.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 358, 358/1-4.
lastninjenje - oškodovanje družbene lastnine – tožba po členu 50/2 ZLPP – ničnost razpolaganja po členu 50 ZLPP – sprememba sodbe brez obravnave pred sodiščem druge stopnje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Z izvajanjem dokazov se ugotavljajo le dejstva, ki so sporna. Sodišče druge stopnje je zato spremembo sodbe pravilno utemeljilo z določbo 4. točke 358. člena ZPP, saj je bila (z njo postavljena) zahteva, da je relevantno dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljeno, po navedenem izpolnjena tako, da je bilo odločilno dejstvo (vložitev tožbe Družbenega pravobranilca samoupravljanja) v tej sodbi ugotovljeno implicitno.
Sodišče druge stopnje je pravilno poudarilo, da je po vložitvi tožbe Družbenega pravobranilca samoupravljanja nično vsako razpolaganje, ter pravilno zaključilo, da je poznejša Pogodba nična. ZLPP zlasti ne terja nikakršne zveznosti med tožbo DPS in skladnostjo konkretnega razpolaganja (po Pogodbi) s tem zakonom. Sankcija ničnosti velja za vsako razpolaganje s sredstvi večje vrednosti, dokler se razpravlja o tožbi Družbenega pravobranilca samoupravljanja, brez oziranja na dejansko oporečnost teh razpolaganj.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakonit razlog - začasno povečan obseg dela
Tožena stranka je dokazala obstoj zatrjevanih razlogov za sklenitev delovnega razmerja s tožnico le za določen čas: nadomestitev upokojene prodajalke ob pričakovanem povečanem obsegu dela v prodajalni ob koncu leta in zaradi akcijskih prodaj v letu 2004.
Državni tožilec sme spremeniti obtožnico tudi na podlagi drugačnega spoznanja glede dejanskega stanja, kot ga je imel ob vložitvi obtožnice in ne le zaradi spremenjenega dejanskega stanja na podlagi novih, na glavni obravnavi izvedenih dokazov.