odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost – pravno relevantna vzročnost - izsiljevanje prednosti - vključevanje z neprednostne na prednostno cesto – varnostna razdalja
Zaradi majhne medsebojne oddaljenosti ob nastopu nevarne situacije prvotožencu ni mogoče očitati, da je zaradi neskrbnosti nanjo reagiral nekoliko prepozno in napačno, čeprav se reakcija za nazaj kaže kot objektivno slabša od vožnje naravnost in zaviranja. Navedeno pa v ničemer ne relativizira ugotovitve, ki je odločilna: da je prvotoženec napačno reagiral na nevarno situacijo, ki jo je povzročil tožnik. Protipravnost ravnanja je treba vedno obravnavati v povezavi z krivdo, ki je v konkretnem primeru na prvotoženčevi strani ni. Tudi vzročno zvezo je treba presojati celovito. In v konkretnem primeru takšna presoja ne more temeljiti zgolj na dejstvu, da je voznik tovornjaka zapeljal v levo in da je prišlo do trčenja na voznem pasu voznika avtomobila, pač pa tudi na ugotovitvi, da je prvotoženec, ki je do tedaj vozil popolnoma v skladu s prometnimi predpisi, v levo zapeljal zato, ker je tako reagiral na nevarno situacijo, ki jo je povzročil tožnik. Pravno relevanten vzrok tožnikove škode je zato prav njegovo lastno ravnanje.
denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - sodelovanje v postopku
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovore (tako glede možnosti sodelovanja v postopku, glede ovir za vrnitev v naravi, kot glede vrednosti, je revizija neutemeljena.
ZPP člen 398, 398/1. ZUS člen 16, 85, 85/3.ZUS-1 člen 76, 72, 82.
dovolitev obnove sodnega postopka - nov dokaz
Če se je tožnik že v postopku pred sodiščem prve stopnje skliceval na dokaz, s katerim utemeljuje obnovo postopka (nov dokaz), vendar tega dokaza ni predložil in ni izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel predložiti, ni izpolnjen pogoj za dovolitev obnove sodnega postopka iz 3. odstavka 85. člena ZUS (3. odstavek 96. člena ZUS-1).
Odmera odškodnine ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne odgovornosti.
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obnove carinskega postopka po določbah ZUP(1986). Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko je izdajo sklepa o izterjavi takse oprlo na neplačani opomin. Sklep o odmeri takse namreč ne vpliva na zapadlost taksne obveznosti, ker se z njim ne določa zapadlosti taksne obveznosti na novo.
ZDen člen 62, 64, 64/1. ZUP (1986) člen 130, 130/1.ZUS-1 člen 75, 75/2, 76.
denacionalizacija - dopolnitev ali razširitev zahteve - pravočasnost
Po roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen ni mogoče razširiti zahteve za denacionalizacijo na premoženje, ki ni bilo vsebovano v pravočasno vloženi zahtevi in ki se nanaša na druge upravičence in drug akt o podržavljenju.
ZST člen 4, 7, 7/5, 26, 27, 27/1. Tarifna št. 27, 37 ZST.ZUS-1 člen 25, 25/3, 72, 76, 82.
nastanek taksne obveznosti - odmera
Glede na tožničin tožbeni ugovor, da mora sodno takso plačati vnaprej, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tako določeno v citiranih določbah ZST. Če pa bo tožnica v upravnem sporu uspela, pa bo moralo sodišče uporabiti določbo 3. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 26/2007 - odločba US), ki določa, če je sodišče ugodilo tožbi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravilo ali ugotovilo nezakonitost izpodbijanega upravnega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje (Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu - Uradni list RS, št. 24/2007). Prisojeni znesek plača toženec (tožena stranka).
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 75.ZUP člen 223.
upravni akt - obseg pritožbenega preizkusa - zavrženje tožbe - predhodni preizkus tožbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o popravi pisne pomote
Glede na to, da tožnica v pritožbi niti izrecno niti smiselno ne navaja nobenega pritožbenega razloga iz 75. člena ZUS-1, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo z vidika kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, in ugotovilo, da v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni bilo bistvenih kršitev postopka in ni bil kršen materialni zakon, pritožbene navedbe pa je ocenilo kot pravno nepomembne za obravnavani primer.
oprostitev plačila sodnih taks - procesne predpostavke - res iudicata - ponovno odločanje o že odločeni stvari
Ker je bilo tako o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za tožbo in opomin že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da niso podane procesne predpostavke za odločanje o ponovnem tožnikovem predlogu, ki vsebuje enak pravovarstveni zahtevek, zato je moralo njegov ponoven predlog zavreči.
Pritožbeno sodišče ni dolžno izrecno in natančno v obrazložitvi obravnavati vsakega strankinega argumenta posebej, pač pa le tiste, ki so za odločitev pravno relevantni in niso očitno neutemeljeni. Ni nujno, da je opredelitev do navedbe v pritožbi izrecna, ampak zadostuje, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve. Prav tako pritožbeno sodišče ni dolžno ponavljati materialnopravnih razlogov za odločitev, s katero se strinja, če je obrazložitev sodišča nižje stopnje dovolj izčrpna in popolna.
veljavnost oporoke – oblika oporoke – pisna oporoka pred pričami – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka – zavrženje revizije
Ali so bili v konkretnem primeru izpolnjeni vsi v prvem odstavku 64. člena določeni pogoji za veljavnost oporoke je pomembno zato, ker je po določbi 62. člena istega zakona veljavna samo tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon: gre za formo ad valorem.
ZIZ člen 192, 193. SPZ člen 10, 49. ZZK-1 člen 8, 9, 150.
dolžnikova prodaja nepremičnine v izvršbi - prodaja tuje nepremičnine – nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo – razpolagalna sposobnost - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo – sklep o izročitvi nepremičnine – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – tožba zaradi nedopustnosti izvršbe
Tožeča stranka je sicer lastniški posestnik spornega stanovanja, na njem pa zaradi pomanjkanja razpolagalne sposobnosti prodajalcev ni mogla pridobiti lastninske pravice, zato je treba dati prednost toženi stranki – kupcu stanovanja v izvršilnem postopku, ki je na njem izvirno pridobila lastninsko pravico.
žalitev sodišča v vlogi – kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke – sklenitev sodne poravnave
Očitek v pritožbi, ki implicira, da se je sodnica brez proučitve zadeve želela „rešiti spisa“ in s strankama opraviti „po kratkem postopku“, ruši zaupanje v sodni sistem in spodkopava avtoriteto sodišča. Spričo dejstva, da ni v ničemer stvarno povezan z vsebino pritožbe, je njegov namen izraziti omalovaževanje do sodne veje oblasti.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela - trditveno in dokazno breme - zavrženje revizije
Ker je trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije na strani revidenta, bi po presoji vrhovnega sodišča revident moral natančno navesti vrednost izpodbijanega dela in to vrednost tudi obrazložiti oziroma izkazati.
predmet obveznosti - zamudne obresti – prenehanje obveznosti – določljivost izreka sklepa o izvršbi - prepoved ultra alterum tantum – vpliv odločbe ustavnega sodišča – zahteva za varstvo zakonitosti
Predmet obveznosti je v izreku sodbe in v sklepu izvršilnega sodišča glede tistih zamudnih obresti, ki niso zapadle do konca glavne obravnave, določljiv, če so navedeni znesek glavnice, od katere se zamudne obresti plačujejo, čas, ko je dolžnik prišel v zamudo, obrestna mera pa je določena s sklicevanjem na obrestno mero zamudnih obresti, kot jo določa zakon.
Ker pravdno sodišče ustavne odločbe (v zvezi z členom 1060 OZ) ni moglo upoštevati, odloči glede plačila zapadlih, pa ne plačanih zakonskih zamudnih obresti izvršilno sodišče upoštevajoč celotno zakonsko ureditev zamudnih obresti, vključno s pravilom ne ultra alterum tantum (ne da bi ob tem poseglo v časovne meje pravnomočnosti). Odločba ustavnega sodišča vpliva na izvršbo izvršljive sodbe tako, da izvršba za zapadle, pa ne plačane, zakonske zamudne obresti, kolikor so presegle glavnico, ni dopustna.
denacionalizacija - ovira za vrnitev zemljišča v naravi
Ker je navedeno zemljišče del cestnega telesa in s tem izvzeto iz pravnega prometa oziroma na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 1. odstavka 19. člena ZDen) ga v naravi ni mogoče vrniti. Zato je bila tudi za ta del zemljišča upravičencu pravilno določena odškodnina v obveznicah SOD.
odgovornost za škodo, ki jo povzroči več oseb skupaj – udeleženec – pomagač – napeljevalec – solidarna odgovornost
Skupno delovanje več oseb pri povzročitvi škode je podlaga za njihovo solidarno odškodninsko odgovornost, če so te osebe delovale z istim, skupnim namenom povzročiti škodo, pomoč napeljevalca in pomagača povzročitelju škode pa mora biti dana vedoma in namenoma.