denacionalizacija - ovire za vrnitev v naravi - sodelovanje v postopku
Ker je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo ugovore (tako glede možnosti sodelovanja v postopku, glede ovir za vrnitev v naravi, kot glede vrednosti, je revizija neutemeljena.
ZOR člen 177, 177/2, 177/3, 200, 203.ZPP člen 41, 362, 362/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost imetnika nevarne stvari - viličar - deljena odgovornost - krivda oškodovanca - varstvo pri delu - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Zahtevek za povrnitev premoženjske škode se opira na različno dejansko in pravno podlago kot zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode. Dovoljenost revizije je zato treba za vsak zahtevek presojati ločeno in ne po seštevku vrednosti zahtevkov.
Ker je v obravnavanem primeru podana objektivna odgovornost imetnice nevarne stvari (viličarja oziroma njegovih gibljivih s hidravliko dvignjenih vilic), je treba oprostitvene razloge obravnavati kot izjemo. Ugotovljeno ravnanje tožnika, ki ni bilo pričakovano, je ne more v celoti ekskulpirati. Njena objektivna odgovornost je podana, čeprav je zmanjšana zaradi prispevka tožnika samega. Razmejitev deležev odgovornosti v razmerju 40 % : 60 % je pravilna.
ukinitev preživnine – nekdanja izvenzakonska partnerja – spremenjene razmere – prenehanje pravice do preživnine
Za ukinitev preživnine bi bile relevantne le trditve (z dokazi), da je preživninska upravičenka pridobila premoženje, ali dohodke, ali da je sklenila zakonsko zvezo oziroma, da je nastala nova izvenzakonska skupnost.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z vodenjem postopka pred pristojnim sodiščem
Očitkov na račun ravnanja sodišča na glavni obravnavi ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
obseg zapuščine – izločitev iz zapuščine – pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino
Niso relevantna kakršnakoli vlaganja. Zagotovo niso pomembna tista, ki so namenjena vzdrževanju in prilagoditvi osebnim potrebam ali željam konkretnih uporabnikov hiše oziroma stanovanja. Glede na njegovo trditveno podlago je bil tožnikov vložek v hišo staršev prav takšen.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - odlog izvršbe na predlog dolžnika - jezikovna razlaga zakona - interes upnika
Določba drugega odstavka 71. člena ZIZ, da lahko sodišče odloži izvršbo le enkrat in najdlje za tri mesece, je jasna in pomeni absolutno omejitev števila odlogov.
V izvršilnem postopku ne gre za to, da bi moral zakon zagotoviti ravnovesje položajev strank, ampak je nujno, da mora v prvi vrsti upoštevati interes upnika, da se zagotovi učinkovitost izvršbe. Ustavni pomen načela enakopravnosti ter test sorazmernosti morata imeti v izvršilnem postopku drugačen pomen, kot na primer v ureditvi pravdnega postopka
Sodba sodišča druge stopnje, s katero je potrdilo ugodilno sodbo sodišča prve stopnje, je bila pooblaščencu tožene stranke vročena 12.11.2001. Ker je tožena stranka revizijo zoper to sodbo vložila šele 8.11.2006, je ta prepozna.
ZPP člen 8, 224, 224/1.ZKP člen 151, 151/6.ZOR člen 939.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – subrogacija – dokazovanje – listinski dokazi - javne listine – kazenska ovadba organa za notranje zadeve
Res je kazenska ovadba v prvi vrsti namenjena državnemu tožilcu, da se odloči o uvedbi kazenskega pregona, vendar pa to ne pomeni, da kazenska ovadba ni javna listina in da nima nobene dokazne vrednosti. Kazenska ovadba je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, a le v mejah pristojnosti organov za notranje zadeve – torej ne dokazuje že obstoja kaznivega dejanja oziroma njegovih elementov. Dokazuje pa sum obstoja kaznivega dejanja in obstoj gradiva, ki ga kazenska ovadba omenja. V obravnavanem primeru iz nje izhaja sum, da je toženec povzročil kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa, ker je povzročil prometno nesrečo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo pod vplivom alkohola, kar je bilo potrjeno tudi z ustreznimi metodami. Pravilno je sicer stališče revizije, da kazenska ovadba ne potrjuje že tudi resničnosti vseh teh dejstev, vendar pa glede obstoja teh dejstev predstavlja dokaz, ki ga je treba v pravdnem postopku – tako kot vsak drug dokaz – ocenjevati v skladu z načelom proste dokazne presoje (8. člen ZPP).
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini z gradnjo - vlaganja v nepremičnino - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če ima zahtevek po tožbi tožeče stranke povsem drugačno pravno in dejansko podlago pri opredelitvi vrednosti spornega predmeta v tem obsegu ni mogoče upoštevati opredelitve vrednosti, ki jo je podala tožena stranka v nasprotni tožbi.
Nadaljevanje gradnje potem, ko je bila že vložena tožba na izročitev nepremičnine, izključuje možnost pridobitve (so)lastninske pravice po določbah 23. do 26. člena ZTLR".
ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/2, 44/3, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - vrednost spornega predmeta - sprememba vrednosti spornega predmeta
V tožbi navedena vrednost spornega predmeta je odločilna za presojo dovoljenosti revizije. S strani tožeče stranke kasneje samovoljno spremenjena ali popravljena vrednost spornega predmeta ni upoštevna. Do spremembe bi lahko prišlo samo s sklepom sodišča v smislu tretjega odstavka 44. člena ZPP.
Kadar gre za kumulacijo nedenarnih tožbenih zahtevkov, ki temeljijo na različnih dejanskih ali pravnih podlagah, je treba navesti oziroma ugotoviti vrednost spornega predmeta za vsak posamezen zahtevek. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta ne zadošča.
odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - izvršba – izpraznitev in izročitev nepremičnine – uničenje stvari med deložacijo – podlage odškodninske odgovornosti - škoda – protipravnost – sestavljanje seznama iz stanovanja odstranjenih stvari
V času izpraznitve stanovanja 23.4.1999 Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (Ur. l. RS, št. 32/99), ki je določal ravnanje izvršitelja pri opravljanju neposrednih dejanj izvršbe, še ni veljal. Delavci toženke so ravnali skrbno, ko so tožnico o deložaciji obvestili, ji dali na razpolago dovolj časa, da stvari odstrani sama in ko tega ni storila, odpeljali vse stvari na D. Sodišče je ugotovilo, da je bilo stanovanje umazano, da so bile vse stvari (ležale so pomešane po tleh) neuporabne in da sortiranje ni bilo mogoče, tako da tudi iz tega razloga sestavljanje seznama stvari ne bi bilo smotrno.
Naknadno preverjanje carinskih deklaracij po določbah CZ ne izključuje izvedbe obove carinskega postopka po določbah ZUP (1986). Po presoji vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in zakonito, ko je izdajo izpodbijanega sklepa o izterjavi takse oprlo na neplačani opomin za plačilo takse. Sklep o odmeri takse, namreč ne vpliva na zapadlost taksne obveznosti, ker se z njim ne določa zapadlosti taksne obveznosti (na novo). Smisel sklepa o odmeri takse je le v tem, da se taksnemu zavezancu omogoči pritožba zoper odmerjeno takso, le-te pa tožeča stranka ni vložila, zaradi česar je postal pravnomočen. Zaradi tega se očitki, ki se nanašajo na sklep o odmeri sodne takse, ne morejo upoštevati v pritožbi zoper sklep o izterjavi neplačane takse.
stečaj samostojnega podjetnika posameznika – iztožljivost terjatve po zaključku stečaja
Po določbi 7. točke 1. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Čeprav je samostojni podjetnik fizična, ne pa pravna oseba, ga ZGD vključuje v sistem gospodarskih subjektov (člen 72), zato tudi za stečaj samostojnega podjetnika obveljajo določbe ZPPSL (99. člen). Vendar pa so proti samostojnemu podjetniku po končanem stečaju – ker je fizična oseba – še vedno iztožljive le terjatve, ki so osebne narave in ki se ne nanašajo na poslovno dejavnost, zaradi katere je prišlo do uvedbe in končanja stečaja.
OZ člen 376, 1060.ZOR člen 277.ZIZ člen 55, 55/1-8, 56. ZPPčlen 339, 339/2-12.
zamudne obresti – ne ultra alterum tantum – sklep o izvršbi – pravno mnenje
OZ-A se na primere, ko so zapadle pa neplačane obresti od uveljavitve OZ do uveljavitve OZ-A že dosegle glavnico, ne more nanašati. V teh primerih so obresti po samem zakonu nehale teči in z uveljavitvijo OZ-A ne morejo začeti teči znova.
Izpodbijani odredbi župana nista upravna akta v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, po katerem je upravni akt upravna odločba ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
Tisti, ki z aleotorno pogodbo prejme premoženje, ne more vedeti, koliko časa bo moral izpolnjevati svoje obveznosti. Zato se sodišče ne more omejiti na matematični izračun in primerjavo vrednosti izročenega premoženja na eni strani, na drugi strani pa vrednosti vseh izpolnjenih obveznosti do trenutka smrti izročevalca.