SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081908
URS člen 25. ZPP člen 105a. ZST-1 člen 10, 11.
neplačilo sodne takse - procesna predpostavka - pravica do sodnega varstva – pravica do pravnega sredstva - sodna taksa za pritožbo – oprostitev plačila sodne takse
Plačilo sodne takse je procesna predpostavka tako za pritožbo, kakor tudi za vlogo, ki vsebuje napoved pritožbe. Izostanek njenega plačila v roku, ki ga stranki določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse in v katerem jo pouči na posledice neplačila, ima ob neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks za posledico domnevo umika pritožbe. Obveznost plačila sodne takse ni protiustavna, saj pristop do sodišča ni nesorazmerno otežen. Ustavna pravica do pravnega sredstva je namreč stranki, ki je v slabem premoženjskem stanju, kljub obveznosti plačila sodne takse ustrezno zagotovljena prek določb II. poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013487
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. ZPrCP člen 3.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - motorne sani - posebna prevozna sredstva - zavarovalnica
Tožnik (žičničar - strežnik) je spornega dne skupaj s sodelavcem z motornimi sanmi pregledoval progo na smučišču. Med vožnjo so motorne sani zdrsnile nazaj na stran proge in padle v globel, pri čemer je tožnik iz njih izskočil, začel drseti po snegu, nakar je zadel smreko in se poškodoval. Tožnik je v konkretnem primeru, ko je v zadnjem hipu odskočil iz premikajočih se sani, storil vse, da bi nesrečo preprečil oz. vsaj zmanjšal posledice, zato mu ni mogoče očitati soprispevka k nastali škodi.
Prvo (delodajalec) in drugotožena (zavarovalnica) stranka sta imeli glede uporabe motornih vozil sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti po zavarovalni polici, katere sestavni del so tudi Splošni pogoji. Vendar Splošni pogoji v svojih določbah ne opredeljujejo pojma kopensko motorno vozilo, kar pomeni, da je potrebno uvrstiti motorne sani med posebna prevozna sredstva po snegu oz. drugi drseči površini. To pa ni značilnost kopenskih motornih vozil, ki so namenjena predvsem za vožnjo po asfaltni ali peščeni površini. Zato po določbi 8. točke 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev ni izključena odgovornost drugotožene stranke za škodo, nastalo v tožnikovem primeru.
oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - delež oprostitve - predlog stranke - presoja sodišča - hipoteka na idealnem deležu - možnost unovčenja
V primeru, ko stranka zahteva oprostitev plačila sodne takse v celoti, lahko sodišče njenemu predlogu ugodi le delno po lastni presoji, upoštevaje vse relevantne okoliščine primera. O manj, kot stranka zahteva, je mogoče odločiti tudi brez izrecnega strankinega predloga.
Idealni solastni deleži tožnice in njenega zakonca so obremenjeni s hipotekami, zaradi česar ne obstaja realna možnost za unovčenje tega premoženja za plačilo sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082919
ZM člen 15, 67. OZ člen 217. ZPP člen 437, 437/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verodostojna listina – menica – predložitev originala menice – poroštvo
Predložitev menice je materialna predpostavka za utemeljenost zahtevka na plačilo menične vsote.
Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo ugovarjala ustreznosti verodostojne listine (menice), na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi. S tem je smiselno zatrjevala, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi. Po prvem odstavku 437. člena ZPP mora sodišče, če ugotovi, da je takšen ugovor utemeljen, sklep o izvršbi s sklepom razveljaviti in po pravnomočnosti tega sklepa začeti z obravnavanjem glavne stvari.
Iz prijave terjatev izhaja, da je tožnica v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavila vtoževane terjatve (terjatev iz naslova plače, regresa za sporno leto in odpravnino), vendar iz končnega seznama preizkušenih terjatev izhaja, da je bila terjatev tožnice v celoti prerekana. Tožnica bi morala v skladu s tretjim odstavkom 301. člena ZFPPIPP v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v predmetni zadevi. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje na podlagi sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP pravilno ugotovilo, da je prenehala terjatev tožeče stranke v razmerju do tožene stranke (stečajnega dolžnika), zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.
Odlog izvršbe, s katerim je sodišče prve stopnje sledilo dolžnikovemu smiselnemu predlogu v tej smeri, je dolžniku v korist. Dolžniku zato ni mogoče priznavati pravnega interesa za pritožbo zoper zanj ugodno sodno odločbo zgolj zaradi tega, ker si smiselno prizadeva za še ugodnejšo odločitev (odpis dolga), ki niti ni v pristojnosti izvršilnega sodišča.
V skladu s prvim in drugim odstavkom 178. člena ZIZ lahko sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev vrednost nepremičnine ugotovi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, kar pomeni, da je lahko (oz. mora biti) že v tej fazi postopka postavljen tudi sodni cenilec, na podlagi cenitve katerega se ugotavlja vrednost nepremičnine.
posojilna pogodba – izpolnitev pogodbe – razlaga pogodbe – pogodbeno razmerje – relativno razmerje
Sklicevanje na dejstvo, da družba prodajalka, ki ima še vedno odprto terjatev do tožnice iz naslova neplačane kupnine za stanovanje, slednjo na podlagi neupravičene obogatitve vtožuje od toženke, na obravnavano razmerje med tožnico in toženko nima vpliva. Pogodba namreč ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Za presojo pogodbenih obveznosti med pravdnima strankama je zato relevantno le razmerje po njuni medsebojni posojilni pogodbi. Slednje pa je glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje ostalo s strani tožene stranke neizpolnjeno. Posojilojemalec mora namreč v dogovorjenem roku posojilo vrniti.
odgovornost imetnika domače živali – ugriz psa – dolžno nadzorstvo – pravična denarna odškodnina
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je poskrbela za potrebno varstvo in nadzorstvo, kar se kaže v tem, da se je pes v konkretnem primeru ob napadu nahajal zunaj ograjenega dvorišča tožene stranke.
OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0076260
OZ člen 178.
standard povprečnega bralca – kodeks novinarske etike – standard svobode izražanja – dobra vera – presoja višine odškodnine – objava sodbe – odstranitev prispevka – javna razprava
Dopustnost posega je treba presojati z vidika interesa javnosti po sporni objavi le v primeru, če bi se pokazalo, da so navedbe o tožničini vlogi v zvezi z objavo neverodostojnih informacij resnične oziroma da je novinar imel utemeljen razlog verjeti v resničnost teh trditev. Če pa je trditev o tožničini vlogi v zvezi z objavo zatrjevanih informacij o nekdanjem predsedniku države neresnična oziroma novinar ni mogel biti v dobri veri glede resničnosti navedenega, pa poseg ne more biti dopusten, četudi je bodisi vloga novinarjev v tistih časih bodisi življenje nekdanjega predsednika države tema, ki je lahko predmet javne razprave in zanimanja javnosti.
Objava žaljivih neresničnih trditev ni varovana s svobodo izražanja.
Novinar je tako po kodeksu novinarske etike kot po standardih svobode izražanja, oblikovanih v presoji Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, zavezan sporočanju v dobri veri in na podlagi ugotovljenih dejstev.
Če upnik isti znesek denarja najprej terja na podlagi menice, potem pa na podlagi odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe, gre za spremembo tožbe, če ne trdi, da bi smel [...] menico izpolniti tako, da bi vanjo vnesel tudi višino morebitne poslovne škode, nastale v posledici lizingojemalčeve kršitve pogodbe. Ne drži, da pri nepopolni tožbi nikoli ne more priti do njene spremembe.
Najem je nujno odplačen, saj je njegov gospodarski namen (kavza) odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari. Zato je (poleg določitve predmeta najema) določitev višine najemnine bistvena sestavina vsake najemne pogodbe.
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, se štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati. Sodišču prve stopnje tako v zvezi s trditvijo, da cena ni bila določena, dokazov ni bilo potrebno izvajati. To pa pomeni, da mu v zvezi s tem ni bilo potrebno vpogledati v spletno prijavnico. Četudi bi iz nje izhajalo, da je cena najema bila določena, namreč to ne bi moglo nadomestiti tožnikove pomanjkljive trditvene podlage.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo, saj je ugotovilo, da želi z njo tožnik urediti nekaj, kar ni predmet zahtevka v tej pravdi.
OZ člen 198, 378, 378/2. ZUE člen 13. ZPP člen 359.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – obogatitev – uporabnina – sprememba valute – zamudne obresti – obrestna mera zamudnih obresti za obveznosti izražene v tuji valuti – prepoved reformatio in peius
Stališče, da mora za utemeljenost zahtevka na plačilo uporabnine toženec nepremičnino tudi dejansko uporabljati oziroma v njej živeti, je zmotno.
Do 1.1.2007 ni bilo posebnega zakona, ki bi določal obrestno mero zamudnih obresti za obveznosti, izražene v tuji valuti, zato je treba zanje uporabiti 8% letno obrestno mero iz drugega odstavka 378. člena OZ.
postopek za ureditev meje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – mejni spor – spor o lastninski pravici
Kadar si določeno nepremičnino v celoti lasti eden od udeležencev, glede te nepremičnine ne gre za mejni spor, ampak za spor o lastninski pravici, za katerega je pristojno pravdno sodišče.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057294
ZPVAS člen 10. ZDen člen 16, 16/3, 32.
ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti – vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - zahtevek za plačilo odškodnine v denarju – zahtevek za plačilo odškodnine v obveznicah – plačilo odškodnine kot oblika denacionalizacije – splošna pravila odškodninskega prava
ZPVAS je denacionalizacijski postopek, saj gre za plačilo odškodnine kot oblike denacionalizacije s strani zavezanca upravičencem, če premoženja niso dobili vrnjenega v naravi. ZPVAS je namreč vsebinsko denacionalizacijski predpis. Pri odločanju o določitvi odškodnine po 10. členu ZPVAS tako ne gre za klasični odškodninski spor, v katerem bi sodišče ugotavljalo vse elemente odškodninske odgovornosti. Odškodnino po denacionalizacijskih predpisih pa je dolžan in to v obliki obveznic izplačati Slovenski državni holding – torej tožena stranka.
Ker je običajno, da so stroški izvedbe jadranja ob manjšem številu oseb manjši, bi bilo že ob vložitvi tožbe od tožeče stranke pričakovati, da se določno opredeli do stroškov, ki jih je z izvedbo jadranja imela in na ta način pojasni zahtevek po višini – višino izgubljenega dobička. Vsekakor je tožba nesklepčna od konkretnega ugovora tožene stranke, da so bili stroški izvedbe jadranja zaradi manjšega števila udeležencev manjši.
ZIZ člen 166, 166/2, 178, 178/2, 179, 179/1. ZPUZSO člen 7, 39, 39, 39/1, 39/1-8. ZS člen 24, 24/1 114, 114/3, 113/4.
cenitev nepremičnin - pripombe na izvedensko mnenje - prekluzija - krajevna pristojnost - dovolitev izvršbe na nepremičnine - pristojnost za izvršbo - območje sodnega okraja
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je v skladu s tretjim odstavkom 114. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) določeno s katastrskimi občinami. Katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, so še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter o območjih občin (v nadaljevanju ZPUZSO). Pritožnik bi moral svoje nestrinjanje z ocenjeno vrednostjo kakor tudi s postopkom in metodami cenitve jasno izraziti v pripombah na cenitvi, k podaji katerih je bil s strani sodišča prve stopnje ustrezno pozvan, pa pozivom sodišča prve stopnje ni sledil.
uporaba kasnejše pogodbe – lex posterior derogat legi priori – krovnost pogodbe – splošnost pogodbe - sklicevanje na navedbe pred sodiščem prve stopnje v pritožbi – dolžnost izpolnitve obveznosti
Tako glede na princip konkretnosti, kot tudi upoštevaje časovni vidik je potrebno glede cene, ki jo je bila upravičena za svoje storitve v obdobju, na katerega se nanašajo trije vtoževani računi, zaračunavati tožnica, primarno uporabiti Pogodbo z dne 26. 10. 2010. V poštev pride namreč smiselna uporaba načela lex posterior derogat legi priori oziroma načela da mlajša konkretnejša/specialnejša določba prevlada nad starejšo splošnejšo. Ko imamo opravka s pogodbami oziroma njihovimi določbami, ki druga druge ne razveljavljajo, govorimo o prevladi (primarni uporabi) in ne o tem, da bi postal s sklenitvijo Pogodbe z dne 26. 10. 2010 Dogovor z dne 16. 3. 2009 neveljaven (razveljavljen).
„Krovnost“ pogodbe ne pomeni, da pogodbeni stranki nekega vprašanja kasneje ne bi mogli dogovoriti ali popolnoma drugače ali pa bistveno bolj konkretno (zaradi česar bi bil za to vprašanje primarno relevanten kasnejši dogovor).
Sklicevanje na „obširne in konkretne navedbe“, ki jih je podal v postopku na prvi stopnji, samo po sebi ni upoštevno. Pritožba je namreč akt vložen v samostojnem delu pravdnega postopka. Zato morajo biti v njem konkretno podane vse tiste trditve, ki naj bi bile po mnenju pritožnika pomembne za pravilno (zakonito) odločitev. Nekonkretizirano sklicevanje na navedbe, podane v postopku na prvi stopnji, ne zadošča.
Na manjšem delu poledeneli pločnik (tudi) v konkretnem primeru ne predstavlja nevarne stvari, hoja po takšnem pločniku tudi ne nevarne dejavnosti, saj pri redni rabi in običajni pazljivosti nevarnost za uporabnike ni neobičajno povečana.
Občina ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba (čiščenje javnih površin), prisilno prevaliti na posameznike (lastnike zgradb in zemljišč ob pločnikih). Če sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z ustavo ali z zakonom, tega akta ne sme uporabiti.
Tožena stranka je v obravnavani pravdi uveljavljala ugovor zaradi pobota, uveljavljala je pravdno oziroma procesno pobotanje, saj je trdila, da ima zoper tožečo stranko nasprotno terjatev, ki jo je uveljavljala v pobot s terjatvijo tožeče stranke. Ker je svoj zahtevek uveljavljala šele v pravdi s pobotnim ugovorom, je tako njena terjatev v času odločanja še obstojala in je sodišče prve stopnje zaradi njenega pobotnega ugovora moralo ugotoviti obstoj terjatve tožeče stranke, kakor tudi obstoj terjatve tožene stranke in ju pobotati. Po stališču pravne doktrine pa nastopi pravdno pobotanje z učinkom ex nunc - torej terjatvi prenehata šele, ko ju sodišče pobota.