ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazno breme
Tožnik je v spornem času uporabil službeno vozilo v prostem času oziroma za neslužbene namene, ko vozila ni imel odrejenega z razporedom dela ali s potnim nalogom. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082940
ZPP člen 8, 67, 72, 72/2, 124, 254, 254/3, 313. ZTLR člen 28, 28/4. ZZK-1 člen 125.
dokaz z izvedencem – predlog za postavitev novega izvedenca – nepravilen zapisnik o glavni obravnavi – podpis zapisnika – izločitev sodnika – izločitev sodišča – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – priposestvovanje
Nezadovoljstvo stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za angažiranje drugega izvedenca. Za to se lahko sodišče odloči le, če so v izvedenskem mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa pomanjkljivosti in dvomov ni mogoče odpraviti z zaslišanjem izvedenca.
Zoper vsebino zapisnika je potrebno ugovarjati takoj na naroku, zadnje sredstvo kontrole zapisnika je podpis.
Toženca sta nepremičnine priposestvovala še predno ju je tožnica začela opominjati, da nista njihova lastnika.
tajni podatki - varovanje tajnih podatkov - ustavna odločba - pravica do sodnega varstva
Do uveljavitve drugačne zakonske ureditve mora (razpravljajoči) sodnik posameznik ali predsednik senata sodišča, ki odloča o zadevi, s sklepom odločiti o tem, kako bo varoval tajne podatke. Določiti mora način in pogoje za seznanitev s tajnimi podatki.
Sodišče prve stopnje je tajne podatke, označene z oznako „INTERNO“, obravnavalo v delih sodbe, ki ima 26 strani, pri čemer je 7 strani le oštevilčilo, zato stranke niso mogle vedeti, kakšne razloge vsebuje sodba, celotno sodbo in sklep pa je kuvertiralo z označbo „INTERNO“, čeprav celotna sodba, vključno z navedbo tožnika in tožene stranke, ne more biti označena kot „INTERNO“. S to označbo so lahko označeni le posamezni deli odločitve, kar v konkretnem postopku ni bilo upoštevano.
postopek za ureditev meje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – mejni spor – spor o lastninski pravici
Kadar si določeno nepremičnino v celoti lasti eden od udeležencev, glede te nepremičnine ne gre za mejni spor, ampak za spor o lastninski pravici, za katerega je pristojno pravdno sodišče.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057294
ZPVAS člen 10. ZDen člen 16, 16/3, 32.
ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti – vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - zahtevek za plačilo odškodnine v denarju – zahtevek za plačilo odškodnine v obveznicah – plačilo odškodnine kot oblika denacionalizacije – splošna pravila odškodninskega prava
ZPVAS je denacionalizacijski postopek, saj gre za plačilo odškodnine kot oblike denacionalizacije s strani zavezanca upravičencem, če premoženja niso dobili vrnjenega v naravi. ZPVAS je namreč vsebinsko denacionalizacijski predpis. Pri odločanju o določitvi odškodnine po 10. členu ZPVAS tako ne gre za klasični odškodninski spor, v katerem bi sodišče ugotavljalo vse elemente odškodninske odgovornosti. Odškodnino po denacionalizacijskih predpisih pa je dolžan in to v obliki obveznic izplačati Slovenski državni holding – torej tožena stranka.
podjemna pogodba – izdelava dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja – učinki razvezane pogodbe – povračilo škode zaradi odstopa od pogodbe
Pogodba, s katero se stranka zaveže neodplačno (brez pravice do plačila) opraviti določen posel, nima značilnosti podjemne pogodbe, zato zaključek sodišča o obstoju dveh podjemnih pogodb ni pravilen.
V skladu z določilom 1. odstavka 111. člena OZ sta stranki v primeru razveze pogodbe prosti svojih obveznosti. S prenehanjem pogodbe je pravna podlaga za pridobitev toženčeve koristi (plačila) tako odpadla, zato je utemeljen tožničin zahtevek na vračilo tožencu plačanega zneska za delo po podjemni pogodbi ter stroške upravne takse, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
žalitev sodišča v vlogi - denarna kazen - kaznovanje odvetnika - pravica do poštenega sojenja - postopek odločanja o razžalitvi sodišča - pravica do nepristranskega sodišča - kršitev pravice do nepristranskega sodišča - način ugotavljanja nepristranskosti - subjektivni način - objektivni način
Odvetnik bi lahko branil interese svoje stranke z vljudnim izražanjem in brez žalitev. Sodna odločitev je lahko vedno kritizirana na način, ki ne vključuje napada na ugled sodstva ali osebnega napada na posameznega sodnika.
Če upnik isti znesek denarja najprej terja na podlagi menice, potem pa na podlagi odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe, gre za spremembo tožbe, če ne trdi, da bi smel [...] menico izpolniti tako, da bi vanjo vnesel tudi višino morebitne poslovne škode, nastale v posledici lizingojemalčeve kršitve pogodbe. Ne drži, da pri nepopolni tožbi nikoli ne more priti do njene spremembe.
Odgovor na vprašanje, ali gre res za spremembo tožbe, je odvisen od presoje, ali gre dejansko za naknadno eventuelno kumulacijo tožbenih zahtevkov, ali pa gre samo za navidezno kumuliranje. Če gre za navidezno uveljavljenje dveh zahtevkov, potem ni spremembe tožbe. Zanjo niti ne bi šlo v primeru, če tako imenovani podrejeni tožbeni zahtevek pomeni zmanjšanje glavnega tožbenega zahtevka. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče pri naknadnem eventuelnem kumuliranju tožbenih zahtevkov, da gre za navidezno kumuliranje in posledično, da ne gre za spremembo tožbe.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek le popravila znotraj enega samega tožbenega zahtevka, takšna poprava pa je pravočasna, saj ni šlo za objektivno spremembo tožbe, ki bi sicer nase vezala vse pravne posledice vložitve tožbe. Pravilna formulacija istega zahtevka ni sprememba tožbe. V nasprotnem primeru bi sodišče odreklo stranki pravno varstvo samo zaradi formalno nepravilno oblikovanega tožbenega zahtevka, pri čemer je bila tožba, katere cilj je udeležba (manjšinskih) delničarjev na dobičku, pravočasno vložena. Tako gre le za en tožbeni zahtevek, ki ga je tožnica po spremembi sodne prakse o oblikovanju zahtevkov v skladu z določbo 399. člena ZGD-1 med samim postopkom zgolj popravila.
Lahko da je bila primerna in koristna odločitev (in po presoji skrbnega gospodarstvenika celo nujna), da družba ne bo delila vsega razpoložljivega dobička zaradi zatrjevanih pogajanj z bankami upnicami. Vendar pa se tudi nujni ukrepi načelno lahko opravijo brez posega v pravico delničarjev, da bodo prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
ZPP člen 5, 5/1, 11, 11/1, 115, 115/2, 258, 258/1.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – zaslišanje stranke – neupravičena odsotnost z naroka – sojenje v razumen roku
Stranka ima z namenom dokazovanja resničnost svojih trditev pravico biti zaslišana, vendar si mora za uresničitev te pravice tudi sama prizadevati, saj v nasprotnem, če tega prizadevanja (v razumno pričakovani meri) ne izkaže, daje sporočilo, da te svoje pravice ne želi izkoristiti. Poleg tega pravica stranke do izjave v postopku ni absolutna, omejena je namreč s pravico nasprotne stranke do sodnega varstva in do sojenja v razumnem roku.
Kljub temu, da je tožeča stranka porabnica javnih sredstev in da jo zavezujejo javnopravni predpisi v zvezi z upravljanjem premoženja, ne more sama spreminjati višine najemnine, ki je določena z najemno pogodbo, temveč lahko pride do zvišanja najemnine le v primeru soglasja volj obeh pogodbenih strank.
Ni sporno, da je tožnik kot samostojni podjetnik v letih 2009 in 2010 izvedel krovsko kleparska dela na stanovanjski hiši prvega toženca, sporno pa je, ali je ta dela naročila družba F., d.o.o. ali toženec (sicer v relevantnem obdobju tudi direktor in solastnik omenjene družbe).
odškodninska odgovornost DARS – povrnitev nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zmanjšanje življenjske aktivnosti – zvin vratne hrbtenice – trditveno in dokazno breme
Tožnica je podala zadostne trditve o odločilnih dejstvih, ki so substancirala njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. V okviru trditvenega bremena je tožnica navedla bistvena konstitutivna dejstva, pri tem pa ni bila dolžna opisovati tudi vseh posameznih okoliščin svojega primera. Te okoliščine namreč predstavljajo zgolj konkretizacijo trditev o odločilnih dejstvih, te okoliščine pa so praviloma tudi podlaga dokazne ocene o obstoju zatrjevanih odločilnih dejstev.
Tožnik je vložil pritožbo zaradi neizbire kandidata. Ob vložitvi pritožbe je nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1. Ker tožnik skladno s 5. členom ZST-1 ob nastanku taksne obveznosti, to je ob vložitvi pritožbe, takse ni plačal, mu je sodišče na podlagi 34. člena ZST-1 pravilno izdalo plačilni nalog. Ker je tožnik s tožbo vložil zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in vložil pritožbo zoper sodbo, je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo glede na tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tarifni št. 2221 ZST-1 v višini 20,00 EUR.
Prevarana stranka ima pravico do odškodnine tudi, če ne izpodbija pogodbe.
Prevara je kvalificirana oblika zmote. Če torej ni mogoče govoriti o pravno upoštevni zmoti, tudi ni mogoče govoriti o prevari. Zmota pa je upoštevana le, če je opravičljiva. Že zgolj lahka malomarnost predstavlja odmik od zahtevane skrbnosti.
ZFPPIPP člen 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-2, 401, 401/1, 401/1-2.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ustavitev postopka za odpust obveznosti
Da dolžnik od družbe ni prejel nobenih sredstev, ni bistveno. Odločilno je, da svojega lastniškega deleža v tej družbi ob predlogu za odpust obveznosti ni navedel in je s tem kršil 1. točko drugega odstavka 384. člena ZFPPIPP.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081909
OZ člen 15, 18, 18/1, 21, 22, 27, 51. ZPP člen 285. ZGO-1 člen 30, 75, 75/2, 85, 164, 176.
vzročna zveza - pogodba o nadzoru gradnje - sklenitev pogodbe - obličnost pogodbe - forma ad probationem - forma ad valorem - materialno procesno vodstvo
Predpisana pisna oblika pogodbe o opravljanju gradbenega nadzora ni predpisana kot konstitutiven pogoj za veljavno sklenitev pogodbe, temveč zato, da naročniku oziroma investitorju olajša dokazovanje, da je izpolnil svojo javnopravno obveznost zagotoviti ustrezno kvaliteten nadzor nad gradnjo ter zato, da olajša kontrolo izpolnjevanja te obveznosti s strani države, tako v pogledu osebe nadzornika kot časa opravljanja nadzora. Zakon kršitve obličnostne zahteve tudi ne sankcionira. Kršitev obličnosti stranko postavlja zgolj v slabši položaj, saj je ona tista, ki mora dokazati, da je bila ustrezna pogodba sklenjena in da je bila sklenjena pravočasno. Pri predpisani obličnosti gre torej za obliko, ki je določena zaradi lažjega dokazovanja in zato njena obličnost ni pogoj za veljavnost. Pogodba o nadzoru nad gradnjo bi bila glede na povedano lahko zato sklenjena tudi tako, da sta stranki svojo voljo za njeno sklenitev izrazili ustno oziroma na kakšen drugačen način.
Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo tožničinih premoženjskih in socialnih razmer, ko je sprejelo odločitev, da se plačilo sodne takse le odloži in ne tudi zmanjša. Standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se presoja po merilih, ki jih določa ZBPP, kar pomeni, da mesečni dohodek ne sme presegati dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka na osebo. Prejemki tožničine družine na člane ne dosegajo dvakratnika minimalnega dohodka, kar je podlaga ne le za odložitev obveznosti plačila sodne takse, temveč tudi za njeno zmanjšanje. Pri tem je potrebno upoštevati, da tožnica prejema nadomestilo za čas brezposelnosti, kar je časovno omejen prejemek in bo s časom ugasnil. Zaradi navedenega so ob pogojih za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe sodišča prve stopnje podani tudi pogoji za njeno znižanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076247
OZ člen 561, 561/3, 562, 564. ZPP člen 236.
pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju – izročilna pogodba – zaslišanje priče – substanciranje dokaznega predloga
Če prevzemnik preživljanja ne izpolnjuje dogovorjene obveznosti, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe (3. odstavek 561. člena OZ). Sodna praksa je vzpostavila dva pogoja za razvezo:
- da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in
- je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnikov premoženja.
Načelna obveznost sodišča, da izvede predlagane dokaze, ni neomejena. Stranka mora ob podaji dokaznega predloga natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi in na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz služil ugotovitvi določenega dejstva (substanciranje dokaznega predloga). Abstraktni pojem neizpolnjevanja pogodbe, o čemer naj bi navedene priče izpovedovale, bi moral tožnik konkretizirati oziroma razčleniti na tista dejstva, ki tvorijo njegovo vsebino.