OSEBNOSTNE PRAVICE – ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDIJSKO PRAVO
VSL0076260
OZ člen 178.
standard povprečnega bralca – kodeks novinarske etike – standard svobode izražanja – dobra vera – presoja višine odškodnine – objava sodbe – odstranitev prispevka – javna razprava
Dopustnost posega je treba presojati z vidika interesa javnosti po sporni objavi le v primeru, če bi se pokazalo, da so navedbe o tožničini vlogi v zvezi z objavo neverodostojnih informacij resnične oziroma da je novinar imel utemeljen razlog verjeti v resničnost teh trditev. Če pa je trditev o tožničini vlogi v zvezi z objavo zatrjevanih informacij o nekdanjem predsedniku države neresnična oziroma novinar ni mogel biti v dobri veri glede resničnosti navedenega, pa poseg ne more biti dopusten, četudi je bodisi vloga novinarjev v tistih časih bodisi življenje nekdanjega predsednika države tema, ki je lahko predmet javne razprave in zanimanja javnosti.
Objava žaljivih neresničnih trditev ni varovana s svobodo izražanja.
Novinar je tako po kodeksu novinarske etike kot po standardih svobode izražanja, oblikovanih v presoji Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice, zavezan sporočanju v dobri veri in na podlagi ugotovljenih dejstev.
OZ člen 198, 378, 378/2. ZUE člen 13. ZPP člen 359.
neupravičena pridobitev – uporaba solastne stvari – obogatitev – uporabnina – sprememba valute – zamudne obresti – obrestna mera zamudnih obresti za obveznosti izražene v tuji valuti – prepoved reformatio in peius
Stališče, da mora za utemeljenost zahtevka na plačilo uporabnine toženec nepremičnino tudi dejansko uporabljati oziroma v njej živeti, je zmotno.
Do 1.1.2007 ni bilo posebnega zakona, ki bi določal obrestno mero zamudnih obresti za obveznosti, izražene v tuji valuti, zato je treba zanje uporabiti 8% letno obrestno mero iz drugega odstavka 378. člena OZ.
Če upnik isti znesek denarja najprej terja na podlagi menice, potem pa na podlagi odškodninske odgovornosti zaradi kršitve pogodbe, gre za spremembo tožbe, če ne trdi, da bi smel [...] menico izpolniti tako, da bi vanjo vnesel tudi višino morebitne poslovne škode, nastale v posledici lizingojemalčeve kršitve pogodbe. Ne drži, da pri nepopolni tožbi nikoli ne more priti do njene spremembe.
Tožnik je pripravljalno vlogo z dne 11. 3. 2013 poslal sodišču dovolj zgodaj, da jo je bilo mogoče pred narokom vročiti nasprotni stranki. Ker je pripravljalna vloga kratka in po vsebini ni zelo zahtevna, pa bi bilo možno nanjo odgovoriti tudi na naroku dne 20. 3. 2013 ali vsaj do naslednjega naroka, ki je bil preložen iz drugih razlogov in se je vršil dne 22. 5. 2013 (naslednji pa 10. 7. 2013), iz česar je mogoče sklepati, da dopustitev vloge ne bi zavlekla spora. Zato je sodišče prve stopnje s sprejemom sklepa, da ne bo sprejelo nobene pisne pripravljalne vloge, zlasti pa s tem, da sporne pisne vloge tožnika ni upoštevalo, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni pravilno uporabilo določbe 4. in 5. odstavka 286. a člena ZPP.
Po določbi 2. odstavka 214. člena ZPP se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Ni mogoče pritrditi pritožbi, da so dejstva, ki jih je tožeča stranka navajala v svojih obsežnih pripravljalnih vlogah, s strani tožene stranke neprerekana oziroma priznana. Iz poteka celotnega postopka, odgovora na tožbo, pripravljalne vloge in navedb tožene stranke na narokih za glavno obravnavo, izhaja, da je tožena stranka bodisi izrecno bodisi konkludentno oporekala zlasti tožnikovim trditvam o šikani, diskriminaciji in mobingu oziroma o razlogih za podano odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Glede dejstev, o katerih se tožena stranka ni izrecno izjavljala, pa je mogoče ugotoviti, da namen zanikanja teh dejstev izhaja iz njenih siceršnjih navedb, zato jih ni mogoče šteti za priznana.
Najem je nujno odplačen, saj je njegov gospodarski namen (kavza) odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari. Zato je (poleg določitve predmeta najema) določitev višine najemnine bistvena sestavina vsake najemne pogodbe.
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, se štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati. Sodišču prve stopnje tako v zvezi s trditvijo, da cena ni bila določena, dokazov ni bilo potrebno izvajati. To pa pomeni, da mu v zvezi s tem ni bilo potrebno vpogledati v spletno prijavnico. Četudi bi iz nje izhajalo, da je cena najema bila določena, namreč to ne bi moglo nadomestiti tožnikove pomanjkljive trditvene podlage.
zavrženje tožbe - odškodninska odgovornost delodajalca - neizbran kandidat - diskriminacija - rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Tožnica je imela s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z iztekom te pogodbe. Tožnica je v postopku zatrjevala, da je bila s strani tožene stranke diskriminirana, ker z njo ni bila sklenjena nova pogodba o zaposlitvi za določen čas za dobo petih let (tako kot je bila sklenjena z nekaterimi njenimi sodelavci), zato je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da tožnica v tem individualnem delovnem sporu zahteva sodno varstvo kot neizbrani kandidat.
Tožnica se je najkasneje z iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri toženi stranki seznanila z dejstvom, da tožena stranka z njo ne bo sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, oziroma da ji pogodba o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšana za nadaljnjih pet let. S tem dnem je bila seznanjena tudi z domnevno kršitvijo zakonske prepovedi diskriminacije pri izbiri. Ker je tožbo za plačilo odškodnine zaradi škode, ki naj bi ji nastala zato, ker tožena stranka z njo ni sklenila nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vložila po izteku 30-dnevnega materialnega prekluzivnega roka iz člena 204/5 ZDR, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003
Sodišče je pri odločanju sicer vezano na odločbo o določitvi funkcionalnega zemljišča, vendar ni nujno, da bi bilo s takšno odločbo funkcionalno zemljišče določeno že v celoti. V vsakem primeru posebej je namreč treba preučiti, kaj (oziroma o čem) je bilo z upravno odločbo že odločeno in na kaj je potemtakem sodišče vezano.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076232
ZPP člen 365, 365-2, 411.
začasna odredba o varstvu in preživljanju skupnih otrok – začasna odredba o načinu izvrševanja stikov – določitev preživnine za mladoletnega otroka – pogoji za izdajo začasne odredbe
Pravilno je izhodišče, da je izdaja začasne odredbe o preživnini za mladoletnega otroka omejena na izjemne situacije. Izdaja začasne odredbe pride v poštev le v okoliščinah, ko je otrokov položaj ogrožen do te mere, da ni mogoče čakati na konec postopka in pravnomočnost sodbe, temveč je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepati, da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda ali nasilje. Kriterij za izdajo začasne odredbe o preživnini za otroka je zagotovitev nujnega preživljanja otroka oziroma, da je zagotovljeno kritje njegovih nujnih eksistenčnih potreb.
izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom mamil - regresni zahtevek zavarovalnice
Toženec je povzročil škodo na vozilu tožničinega zavarovanca z vožnjo pod vplivom mamil (THC), zato je izgubil svoje zavarovalne pravice. Tožničinemu regresnemu zahtevku bi se lahko uspešno uprl le, če bi dokazal, da THC ni bil vzrok za nezgodo, oziroma, da toženec za nastalo škodo ni kriv ali vsaj ne v celoti. Tega svojega dokaznega bremena toženec ni zmogel.
Tožnik kot nov dokaz v predlogu za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP neutemeljeno uveljavlja zaslišanje določene priče. Že v prejšnjem postopku dokazni predlog ni bil ustrezno postavljen, prav tako tožnik ni izkazal, da brez svoje krivde tega dokaza ni mogel predlagati že prej. Pavšalna, z ničemer izkazana navedba predloga, da je tožnik tega kontrolorja iskal skoraj tri leta in da ga je končno našel šele pred vložitvijo predloga za obnovo postopka, ne izkazuje tega, da tožnik tega dokaza brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v prejšnjem postopku.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo predlagano začasno odredbo, saj je ugotovilo, da želi z njo tožnik urediti nekaj, kar ni predmet zahtevka v tej pravdi.
ZFPPIPP člen 121, 128. ZPP člen 111, 111/4, 142, 142/4.
sklep o začetku postopka osebnega stečaja - vročanje sodnih pisanj - sporočilo o prispelem pismu - vročitev v izpostavljeni oziroma hišni predalčnik - fikcija vročitve - roki - iztek roka za dvig pisanja na dela prost dan - začetek teka roka za pritožbo - odločanje o pritožbi - zavrženje pritožbe - podrejena uporaba pravil pravdnega postopka - načelno pravno mnenje
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na Občni seji dne 14. 1. 2015 sprejelo načelno pravno mnenje, da se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva. Navedeno pomeni, da se pri vročitvi s fikcijo (ko naslovnik sodnega pisanja dejansko ne prevzame) rok izteče z zadnjim dnem ne glede na to, ali pade na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan. Pritožba, vložena dne 12. 1. 2015, je zato prepozna
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede člen 5, 5/1, 5/2.
plačilo razlike plače - razvrstitev v plačni razred - položajni dodatek - vojak
Tožnik je v vtoževanem obdobju opravljal delo formacijske dolžnosti, na katero je bil razporejen. Do spremembe formacijske dolžnosti tožnika je prišlo zato, ker se je specializirana formacijska dolžnost, na katero je bil razporejen pred spornim ukazom oziroma odločbo, ukinila. Za novo formacijsko dolžnost, na katero je bil tožnik razporejen, je bil določen 32. začetni plačni razred, 35. plačni razred pa mu je bil z odločbo določen ob upoštevanju napredovanj. Ker je bil tožniku z izpodbijano odločbo določen pravilni plačni razred, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo del njegovega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na odpravo odločb tožene stranke o določitvi njegovega plačnega razreda in na obračun ter izplačilo razlik v plači med 35. in 36. plačnim razredom.
Tožnik ni spadal med pripadnike Slovenske vojske, ki so bili upravičeni do položajnega dodatka na podlagi člena 5/1 Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, saj v spornem obdobju ni bil razporejen na položajno dolžnost poveljnika ene od enot, opredeljenih v tej določbi. Tožnik do položajnega dodatka ni upravičen niti na podlagi člena 5/2 Uredbe o uvrstitvi, saj v vtoževanem obdobju ni izpolnjeval pogojev, ki jih za pridobitev tega položajnega dodatka določba predvideva. Tožnik je imel v enoti, katere načelnik je bil, manj kot pet pripadnikov Slovenske vojske, ta enota pa tudi ni bila oblikovana kot delovna, začasna, bojna ali operativna enota, kar je bil pogoj za priznanje položajnega dodatka po drugem stavku člena 5/2 Uredbe o uvrstitvi. Zato tožnik do položajnega dodatka ni bil upravičen.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076934
SPZ člen 77, 77/2. ZPP člen 8.
sodni postopek za ureditev meje - močnejša pravica – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene
Zaključka o uživanju spornega prostora s strani nasprotnih udeležencev, pritožba ne uspe izpodbiti z neopredeljenim sklicevanje na posamezne dele izpovedb prič. Poleg tega, da so bile zaslišane še druge priče, katerih izpovedbe ne omenjata, je bolj pomembno, da takšno izpostavljanje zgolj določenih fragmentov posamezne izpovedbe (ne oziraje se na njeno celoto) samo po sebi ni prepričljivo. Poleg tega pritožnika niti ne pojasnita, kakšen vpliv naj bi deli izpovedb, na katere se sklicujeta, imeli na vprašanje pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve.
odškodnina zaradi kršitve materialne avtorske pravice – odmera odškodnine glede na subjektivno vrednost – pretium affectionis – zahtevki
Iz določbe 4. odstavka 168. člena OZ jasno izhaja, da lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca, le v primeru, če je bila stvar namenoma uničena ali poškodovana. Za tako situacijo pa v konkretnem primeru ne gre, saj tožeča stranka ni (niti) zatrjevala, da bi tožena stranka tožniku uničila ali poškodovala kakšno njegovo stvar, temveč je zatrjevala, da je tožena stranka s tem, ko je brez tožnikovega dovoljenja objavila fotografije njegove poroke na spletnem portalu, nezakonito posegla v njegovo materialno avtorsko pravico.
Določba tretjega odstavka 356. člena ZFPPIPP spremembe predračuna stroškov postopka ne veže na noben rok, pač pa na vsebinsko presojo ali sicer predvideni stroški zadoščajo za potek postopka ali pa morebiti niso več potrebni.
Odgovor na vprašanje, ali gre res za spremembo tožbe, je odvisen od presoje, ali gre dejansko za naknadno eventuelno kumulacijo tožbenih zahtevkov, ali pa gre samo za navidezno kumuliranje. Če gre za navidezno uveljavljenje dveh zahtevkov, potem ni spremembe tožbe. Zanjo niti ne bi šlo v primeru, če tako imenovani podrejeni tožbeni zahtevek pomeni zmanjšanje glavnega tožbenega zahtevka. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče pri naknadnem eventuelnem kumuliranju tožbenih zahtevkov, da gre za navidezno kumuliranje in posledično, da ne gre za spremembo tožbe.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek le popravila znotraj enega samega tožbenega zahtevka, takšna poprava pa je pravočasna, saj ni šlo za objektivno spremembo tožbe, ki bi sicer nase vezala vse pravne posledice vložitve tožbe. Pravilna formulacija istega zahtevka ni sprememba tožbe. V nasprotnem primeru bi sodišče odreklo stranki pravno varstvo samo zaradi formalno nepravilno oblikovanega tožbenega zahtevka, pri čemer je bila tožba, katere cilj je udeležba (manjšinskih) delničarjev na dobičku, pravočasno vložena. Tako gre le za en tožbeni zahtevek, ki ga je tožnica po spremembi sodne prakse o oblikovanju zahtevkov v skladu z določbo 399. člena ZGD-1 med samim postopkom zgolj popravila.
Lahko da je bila primerna in koristna odločitev (in po presoji skrbnega gospodarstvenika celo nujna), da družba ne bo delila vsega razpoložljivega dobička zaradi zatrjevanih pogajanj z bankami upnicami. Vendar pa se tudi nujni ukrepi načelno lahko opravijo brez posega v pravico delničarjev, da bodo prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
ZIZ člen 44, 44/3, 61, 61/2, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 221b.
izvršba na podlagi verodostojne listine – kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ugovor zoper sklep o izvršbi – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete izvršilne postopke – postopek poenostavljene prisilne poravnave
Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz 1. odstavka 132. člena ZFPPIPP so predpisane za primer, ko je izvršilni postopek že v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva še v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku, zato uporaba 1. odstavka 132. člena ZFPPIPP ne pride v poštev.