Tožnik je vložil pritožbo zaradi neizbire kandidata. Ob vložitvi pritožbe je nastala taksna obveznost po 5. členu ZST-1. Ker tožnik skladno s 5. členom ZST-1 ob nastanku taksne obveznosti, to je ob vložitvi pritožbe, takse ni plačal, mu je sodišče na podlagi 34. člena ZST-1 pravilno izdalo plačilni nalog. Ker je tožnik s tožbo vložil zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in vložil pritožbo zoper sodbo, je sodišče prve stopnje takso pravilno odmerilo glede na tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave, po tarifni št. 2221 ZST-1 v višini 20,00 EUR.
postopek za ureditev meje – predhodno vprašanje – prekinitev postopka – ustavitev postopka – mejni spor – spor o lastninski pravici
Kadar si določeno nepremičnino v celoti lasti eden od udeležencev, glede te nepremičnine ne gre za mejni spor, ampak za spor o lastninski pravici, za katerega je pristojno pravdno sodišče.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057294
ZPVAS člen 10. ZDen člen 16, 16/3, 32.
ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti – vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - zahtevek za plačilo odškodnine v denarju – zahtevek za plačilo odškodnine v obveznicah – plačilo odškodnine kot oblika denacionalizacije – splošna pravila odškodninskega prava
ZPVAS je denacionalizacijski postopek, saj gre za plačilo odškodnine kot oblike denacionalizacije s strani zavezanca upravičencem, če premoženja niso dobili vrnjenega v naravi. ZPVAS je namreč vsebinsko denacionalizacijski predpis. Pri odločanju o določitvi odškodnine po 10. členu ZPVAS tako ne gre za klasični odškodninski spor, v katerem bi sodišče ugotavljalo vse elemente odškodninske odgovornosti. Odškodnino po denacionalizacijskih predpisih pa je dolžan in to v obliki obveznic izplačati Slovenski državni holding – torej tožena stranka.
OZ člen 56. ZDR člen 126, 129, 130. ZEPDSV člen 12.
neizrabljen letni dopust - nadomestilo - nadurno delo
Sodišče prve stopnje je na podlagi stanja fonda ur za zaposlene za sporno obdobje ugodilo tožbenemu zahtevku za izplačilo nadomestila za neizrabljen letni dopust in za izplačilo plačila za nadurno delo. Na podlagi 12. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti je delodajalec dolžan voditi evidence o izrabi delovnega časa, torej tudi o izrabi letnega dopusta in nadurnem delu. Delodajalec je tisti, ki mora dokazati, kdaj in koliko je delavec delal in nosi dokazno breme o delavčevi izrabi letnega dopusta in opravljanju nadurnega dela. Ker tožena stranka drugega dokazila o tožnikovi izrabi letnega dopusta v času zaposlitve pri toženi stranki in o obsegu nadur (z izjemo sporazuma o dogovorjenem stanju v fondu ur) ni predložila, je zaključek sodišča prve stopnje pravilen.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZTP člen 3.
tajni podatki - sodba - obrazložitev - ustavna odločba - pravica do sodnega varstva - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - preizkus sodbe
Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo pravila pravdnega postopka. Podana je kršitev iz 8. točke 339. člena ZPP (pravdnim strankam z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem) in iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (izpodbijana sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti), ker je del obrazložitve sodbe označilo kot „interno“ in ga ni vročilo strankam. Sodišče prve stopnje je obravnavalo določene podatke, ki jih je tožena stranka na podlagi ZTP obravnavala kot tajne podatke s stopnjo „interno“, pri čemer podatek določi za tajnega ob pogojih in na način, določen s tem zakonom, pooblaščena oseba. Sodnik ima v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostop do tajnih podatkov, vendar tajnih podatkov ne določa, kot je to v predmetni zadevi storilo sodišče prve stopnje in postopek vodilo na način, da je strankam odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, pri čemer sta sodba in sklep v celoti označena s stopnjo „INTERNO“ in vložena v zapečateno kuverto. ZPP določa, kaj mora vsebovati sodba in ne določa izjeme, v skladu s katero bi pisni odpravek sodbe ne vseboval obrazložitve.
Sodišče prve stopnje bi moralo voditi postopek s pravilnim upoštevanjem tajnosti podatkov in zagotavljanjem sodnega varstva pravic strank. Način obravnavanja sodišča prve stopnje je bil prekomeren. Sodišče prve stopnje bi lahko podatke, ki so označeni s stopnjo „INTERNO“, obravnavalo na način, da bi v sodbi obrazložilo na primer: formacija št. 1, formacija št. 2, formacija št. 3 in na primer kraj A, kraj B, kraj C ali podobno, s čemer bi v zadostni meri varovalo tajne podatke, na sami glavni obravnavi pa bi z obema strankama razčistilo, ali so podatki označeni s stopnjo „INTERNO“ sporni, glede na predloženo ostalo listinsko dokumentacijo, ki ni označena s stopnjo tajnosti. Sodišče prve stopnje bi moralo izključiti javnost in senat in stranke opozoriti, da gre za tajne podatke, katere morajo vsi, ki so seznanjeni z njimi, kot takšne varovati.
vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga - zavrženje tožbe - materialni prekluzivni rok - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Rok 30 dni za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok. Instituta vrnitve v prejšnje stanje v primeru zamude materialnega roka ni mogoče uporabiti. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je možen le v primeru zamude procesnega roka. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je skladno s prvim odstavkom 120. člena ZPP predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot nedovoljen zavrglo, pravilna.
Odgovor na vprašanje, ali gre res za spremembo tožbe, je odvisen od presoje, ali gre dejansko za naknadno eventuelno kumulacijo tožbenih zahtevkov, ali pa gre samo za navidezno kumuliranje. Če gre za navidezno uveljavljenje dveh zahtevkov, potem ni spremembe tožbe. Zanjo niti ne bi šlo v primeru, če tako imenovani podrejeni tožbeni zahtevek pomeni zmanjšanje glavnega tožbenega zahtevka. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče pri naknadnem eventuelnem kumuliranju tožbenih zahtevkov, da gre za navidezno kumuliranje in posledično, da ne gre za spremembo tožbe.
Tožeča stranka je tožbeni zahtevek le popravila znotraj enega samega tožbenega zahtevka, takšna poprava pa je pravočasna, saj ni šlo za objektivno spremembo tožbe, ki bi sicer nase vezala vse pravne posledice vložitve tožbe. Pravilna formulacija istega zahtevka ni sprememba tožbe. V nasprotnem primeru bi sodišče odreklo stranki pravno varstvo samo zaradi formalno nepravilno oblikovanega tožbenega zahtevka, pri čemer je bila tožba, katere cilj je udeležba (manjšinskih) delničarjev na dobičku, pravočasno vložena. Tako gre le za en tožbeni zahtevek, ki ga je tožnica po spremembi sodne prakse o oblikovanju zahtevkov v skladu z določbo 399. člena ZGD-1 med samim postopkom zgolj popravila.
Lahko da je bila primerna in koristna odločitev (in po presoji skrbnega gospodarstvenika celo nujna), da družba ne bo delila vsega razpoložljivega dobička zaradi zatrjevanih pogajanj z bankami upnicami. Vendar pa se tudi nujni ukrepi načelno lahko opravijo brez posega v pravico delničarjev, da bodo prikrajšani za zakonsko določeni minimum pravice do udeležbe na dobičku.
ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 31, 31/1, 31/1-2, 31/1-6.
pravica do popravka – zavrnitev objave popravka – odklonitveni razlog
Ker en odstavek popravka (od štirih) predstavlja le tožničino razumevanje spornega članka, v četrtem odstavku pa niso navedena dejstva, ki bi zanikala ali bistveno dopolnjevala navedbe v spornem članku, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da je podan odklonitveni razlog iz 2. alineje 1. odstavka 31. člena ZMed.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082919
ZM člen 15, 67. OZ člen 217. ZPP člen 437, 437/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – verodostojna listina – menica – predložitev originala menice – poroštvo
Predložitev menice je materialna predpostavka za utemeljenost zahtevka na plačilo menične vsote.
Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo ugovarjala ustreznosti verodostojne listine (menice), na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi. S tem je smiselno zatrjevala, da ni bilo zakonskih pogojev za izdajo sklepa o izvršbi. Po prvem odstavku 437. člena ZPP mora sodišče, če ugotovi, da je takšen ugovor utemeljen, sklep o izvršbi s sklepom razveljaviti in po pravnomočnosti tega sklepa začeti z obravnavanjem glavne stvari.
Inšpekcijski postopek ni razlog za prekinitev postopka za razdelitev solastne nepremičnine. Ne ZNP ne SPZ ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Sodišče razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013487
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1. ZPrCP člen 3.
vmesna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - motorne sani - posebna prevozna sredstva - zavarovalnica
Tožnik (žičničar - strežnik) je spornega dne skupaj s sodelavcem z motornimi sanmi pregledoval progo na smučišču. Med vožnjo so motorne sani zdrsnile nazaj na stran proge in padle v globel, pri čemer je tožnik iz njih izskočil, začel drseti po snegu, nakar je zadel smreko in se poškodoval. Tožnik je v konkretnem primeru, ko je v zadnjem hipu odskočil iz premikajočih se sani, storil vse, da bi nesrečo preprečil oz. vsaj zmanjšal posledice, zato mu ni mogoče očitati soprispevka k nastali škodi.
Prvo (delodajalec) in drugotožena (zavarovalnica) stranka sta imeli glede uporabe motornih vozil sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti po zavarovalni polici, katere sestavni del so tudi Splošni pogoji. Vendar Splošni pogoji v svojih določbah ne opredeljujejo pojma kopensko motorno vozilo, kar pomeni, da je potrebno uvrstiti motorne sani med posebna prevozna sredstva po snegu oz. drugi drseči površini. To pa ni značilnost kopenskih motornih vozil, ki so namenjena predvsem za vožnjo po asfaltni ali peščeni površini. Zato po določbi 8. točke 3. odstavka 3. člena Splošnih pogojev ni izključena odgovornost drugotožene stranke za škodo, nastalo v tožnikovem primeru.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti
Sodišče prve stopnje je izhajalo z zmotnega stališča, da tožena stranka tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi smela očitati konkretnih napak in nepravilnosti, ker bi to lahko bil le predmet odpovedi iz razloga nesposobnosti po 3. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR, ne pa razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zaradi takšnega zmotnega stališča sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali so očitki, navedeni v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, resnični.
Tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela velja splošna določba 2. odstavka 86. člena ZDR o tem, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Pisna obrazložitev ni ustrezna, če je v njej navedeno le, da je odpoved podana zaradi negativne ocene poskusnega dela, temveč mora biti bodisi v odpovedi bodisi v oceni poskusnega dela tudi dovolj konkretno navedeno, zakaj je bilo poskusno delo negativno ocenjeno.
ZFPPIPP člen 35, 42, 42/1, 442, 442/1, 442/1-1, 442/2, 442/3. ZGD-1 člen 514.
odpravnina - izbris družbe iz sodnega registra - zahtevek za plačilo terjatev - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odgovornost družbenikov
Tožnik v obravnavani zadevi zahteva plačilo denarnih terjatev do nekdanjega delodajalca - izbrisane družbe od prve toženke kot družbenika ter drugega in tretjega toženca kot članov poslovodstva na podlagi prvega do tretjega odstavka 442. člena ZFPPIPP, v skladu s katero izbris iz sodnega registra ne vpliva na pravico upnika izbrisane pravne osebe, da zahteva plačilo terjatev do izbrisane družbe od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti in povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane družbe. Tožnik v okviru trditvene podlage ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi utemeljeval uporabo instituta spregleda pravne osebnosti, niti ni zatrjeval, da družbenik izbrisane pravne osebe odgovarja po pravilih o spregledu pravne osebnosti. Zato tožnik neutemeljeno zahteva plačilo obveznosti od prve toženke.
Predpostavka za odškodninsko odgovornost članov poslovodstva po prvem odstavku 42. člena v zvezi z drugim odstavkom 442. člena ZFPPIPP je podana v primeru, ko poslovodstvo pred začetkom postopka izbrisa ni opravilo dejanj iz 35. do 39. člena oziroma je ravnalo v nasprotju s prepovedmi iz 34. člena tega zakona. Sklicevanje tožnika, da drugi in tretji toženec nista opravila nobenih dejanj oziroma sta opustila dejanja v navedenih členih, je presplošno. Tožnik res ni dolžan dokazovati negativnih dejstev, vendar pa mora pri opustitvenih ravnanjih navesti, katera dolžna ravnanja sta drugi in tretji toženec opustila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076247
OZ člen 561, 561/3, 562, 564. ZPP člen 236.
pogodba o preužitku – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju – izročilna pogodba – zaslišanje priče – substanciranje dokaznega predloga
Če prevzemnik preživljanja ne izpolnjuje dogovorjene obveznosti, lahko preživljanec zahteva razvezo pogodbe (3. odstavek 561. člena OZ). Sodna praksa je vzpostavila dva pogoja za razvezo:
- da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in
- je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnikov premoženja.
Načelna obveznost sodišča, da izvede predlagane dokaze, ni neomejena. Stranka mora ob podaji dokaznega predloga natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi in na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz služil ugotovitvi določenega dejstva (substanciranje dokaznega predloga). Abstraktni pojem neizpolnjevanja pogodbe, o čemer naj bi navedene priče izpovedovale, bi moral tožnik konkretizirati oziroma razčleniti na tista dejstva, ki tvorijo njegovo vsebino.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076934
SPZ člen 77, 77/2. ZPP člen 8.
sodni postopek za ureditev meje - močnejša pravica – dokazna ocena – izpodbijanje dokazne ocene
Zaključka o uživanju spornega prostora s strani nasprotnih udeležencev, pritožba ne uspe izpodbiti z neopredeljenim sklicevanje na posamezne dele izpovedb prič. Poleg tega, da so bile zaslišane še druge priče, katerih izpovedbe ne omenjata, je bolj pomembno, da takšno izpostavljanje zgolj določenih fragmentov posamezne izpovedbe (ne oziraje se na njeno celoto) samo po sebi ni prepričljivo. Poleg tega pritožnika niti ne pojasnita, kakšen vpliv naj bi deli izpovedb, na katere se sklicujeta, imeli na vprašanje pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve.
zavrženje tožbe - sodna poravnava - razveljavitev - izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obnova postopka - pooblaščenec - pooblastilo - novo pooblastilo
Na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev, tudi tožbe na razveljavitev sodne poravnave, predložiti novo pooblastilo. Po uveljavljani sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je novo pooblastilo le tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo, temveč, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva (to je po vročitvi pravnomočne izpodbijane sodne poravnave).
V obravnavani zadevi je bila sodna poravnava sklenjena dne 19. 5. 2014, zato bi moralo pooblastilo za vložitev tožbe na razveljavitev sodne poravnave izvirati iz časa po tem datumu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblastilo, na katero se je pooblaščenec ob vložitvi tožbe na razveljavitev sodne poravnave skliceval (na pooblastilo v spisu), pooblaščencu dano dne 15. 1. 2014. Pooblastilo torej ni novo, poleg tega pa iz njega niti ni razvidno, da bi tožena stranka pooblaščenca pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.
postopek za ureditev meje – močnejša pravica – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – dobra vera – dobroverna posest
Predlagatelja glede spornega dela mejnega prostora ne moreta biti v dobroverni posesti, saj jima ga prodajalka ob nakupu ni pokazala, prav tako pa takšna oblika parcele ob nakupu ni izhajala iz podatkov katastra.
ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - dokazno breme
Tožnik je v spornem času uporabil službeno vozilo v prostem času oziroma za neslužbene namene, ko vozila ni imel odrejenega z razporedom dela ali s potnim nalogom. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tožniku (ravnatelju) je tožena stranka vročila sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi 188. člena ZUJF, ki določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi 1. odstavka 36. člena v povezavi z določbami ZPIZ. Rok iz ZUJF ni prekluzivni rok, da bi lahko delodajalec izgubil pravico podati sklep o prenehanju delovnega razmerja. Zato izdaja sklepa po določilih 188. člena ZUJF po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.