Ker iz nobenih sodišču znanih dejstev ne izhaja, da bi zakoniti zastopniki tožene stranke umrl ali da bi prenehala njegova pravica za zastopanje, prekinitveni razlog ni podan.
odškodninska odgovornost delodajalca - padec na parkirišču - zimske razmere - zasebna površina - skrbnost oškodovanca
Ni realno pričakovati, da bo v zimskem času parkirišče očiščeno do te mere, da bodo zagotovljene enake razmere, kot da snega sploh ne bi bilo in bi bile temperature le okoli ledišča. Zahteva po takšnem stanju parkirišča bi bila neživljenjska in v praksi tudi neizvedljiva.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/1-1, 263/4. ZPIZ-1 člen 407.
upravni postopek - obnova postopka - predlog - nov dokaz - odmera višje starostne pokojnine - nadurno delo
Potrdilo tožničinega bivšega delodajalca o osebnih dohodkih za delo preko polnega delovnega časa, iz katerega je razvidno število opravljenih nadur v letih od 1973 do vključno 1983, izplačani zneski osebnega dohodka za nadure, vrsta dela, in v katerem je zapisano, po katerih členih samoupravnih splošnih aktov, veljavnih v navedenem obdobju, se je delo štelo kot posebni delovni pogoj, predstavlja nov dokaz v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan ali uporabljen v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem postopku. Zato je potrebno dovoliti obnovo postopka, končanega z odločbo, glede vprašanja vštevnosti plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v letih 1973 - 1983, v pokojninsko osnovo zaradi odmere višje starostne pokojnine.
ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje – jasno zakonsko določilo
Nobene pravne podlage ni za to, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo razloge (namen) takšnega razpolaganja. Ta argument bi prišel v poštev pri uporabi nejasne zakonske določbe, ni pa mogoče na tak način spreminjati pojma „neodplačno razpolaganje“ s premoženjem. Takšna razlaga sicer jasnega zakonskega določila bi pomenila za upnike nesorazmerno dokazno breme: namesto, da bi v ugovornem postopku zatrjevali in dokazovali neodplačno razpolaganje, bi morali zatrjevati in dokazovati dolžnikov namen pri sklepanju posameznega spornega posla.
preizkus terjatev – legitimacija za vložitev pritožbe – dodatni preizkus terjatev – postopek osebnega stečaja
Pritožba sme biti vložena le zoper odločitve, vsebovane v sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. To pomeni, da upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (še pred tem pa ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev), s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Ni mogoče, da bi preizkus terjatev vseboval kasneje prijavljeno terjatev in ločitveno pravico. Seveda tudi ni mogoče, da bi se po izdelavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev prijavljena terjatev in ločitvena pravica nato kar vnesla v končni seznam preizkušenih terjatev. Tako preskakovanje faz preizkusa ni mogoče.
Stanovanjski zakon ne daje pravne podlage za sklep, da je upravnik aktivno legitimiran, da od etažnega lastnika zahteva plačilo obratovalnih stroškov v svojem imenu in za svoj račun.
odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode
Sodišče prve stopnje je pri tem v celoti upoštevalo posledice, upoštevaje izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, ki ga je tožnica s pripravljalno vlogo, z dne 14. 10. 2014, v celoti sprejela in navedla, da je izvedenec v svojem mnenju v celoti potrdil navedbe mladoletne tožnice, ki v svoji tožbi, kakor tudi v vseh dosedanjih pripravljalnih vlogah, izpostavlja poškodbe in posledice, ki so ostale od poškodbe. Zaradi navedenega ni mogoče upoštevati v pritožbi uveljavljane oslabelosti vida z divergenco zrkel in dvojnega vida, kar tožnico zelo moti pri učenju in branju, saj te posledice izvedenec ni ugotovil, toženka pa jo je v odgovoru na pritožbo prerekala. Sodišče mora kljub ugotavljanju po prostem preudarku upoštevati vse okoliščine, ki so odločilne za odločitev o višini zahtevka.
Pogodbeni stranki sta k predmetni kreditni pogodbi sklenili dva aneksa, s katerim sta med drugim spremenili tudi določila kreditne pogodbe o zavarovanju tožničinih terjatev tako, da se je toženec kot direktor navedene družbe nepreklicno in brezpogojno zavezal kot solidarni porok in plačnik za vse zapadle in neporavnane obveznosti družbe.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je po svoji vsebini sklep procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP pritožba ni dovoljena. Dovoljena ni navkljub temu, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo drugače (torej da je pritožba dopustna).
Na sklepe procesnega vodstva sodišče ni vezano in jih lahko (če to nalagajo procesni razlogi) kadarkoli spremeni (prekliče).
delna invalidska pokojnina - invalid III. kategorije - izplačevanje delne invalidske pokojnine - brezposelna oseba
Delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom na podlagi 93. člena ZPIZ-1 pripada formalna pravica do delne invalidske pokojnine, kar pa ne pomeni, da ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere, če za to ne izpolnjuje pogojev, določenih v zakonu. Po 97. členu ZPIZ-1 zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oz. obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delne invalidske pokojnine ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja oz. po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.
Dejstvo, da je bila tožnica vodena v evidenci brezposelnih oseb na dan nastanka invalidnosti, ne pomeni, da je odpadla obveznost prijave pri zavodu za zaposlovanje, saj je tožnico Zavod RS za zaposlovanje prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Tožnica, ki je bila na dan nastanka invalidnosti brezposelna in ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, se je bila dolžna skladno z določbo 97. člena ZPIZ-1 prijaviti na zavodu za zaposlovanje, česar ni storila. Zato ni izpolnila pogoja iz 97. člena ZPIZ-1 in kljub dejstvu, da je invalid III. kategorije invalidnosti, s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom (torej s formalno pravico do delne invalidske pokojnine na podlagi 93. člena ZPIZ-1), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere.
invalidnost III. kategorije - bolezen - pravica do premestitve
Po 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 se kot svoj poklic šteje delo na delovnem mestu, na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela, skladno z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Zato pri ocenjevanju preostale delovne zmožnosti ni odločilno zgolj delo, ki ga je posamezni zavarovanec nazadnje opravljal, niti ni odločilna le izobrazba, ampak je pri presoji pojma „svoj poklic“ potrebno upoštevati celotno definicijo, določeno v 3. odstavku 60. člena ZPIZ-1 in zadevo obravnavati kompleksno.
ZPIZ-1 v 91. členu med drugim določa, da pravico do premestitve pridobi zavarovanec s III. kategorijo invalidnosti, če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu z 2. odstavkom 81. člena ZDSS-1, ki mu nalaga dolžnost, da meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi, v kolikor ugodi tožbenemu zahtevku in izpodbijani upravni akt odpravi, hkrati odločiti tudi o pravici do premestitve, saj je tožnik navedeno pravico, glede na ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti, pridobil.
Za odmero pokojnine je bistveno, od katere zavarovalne osnove se plačujejo prispevki. Z začasno prvostopenjsko odločbo je bila tožniku pokojnina odmerjena od pokojninske osnove na podlagi 18-letnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja od leta 1990 do leta 2007, ki so bile valorizirane na raven plač in pokojnin v koledarskem letu 2010, kajti ob izdaji prvostopenjske odločbe še ni bil znan količnik za preračun plač iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011. Upoštevaje pokojninsko dobo je bila tožniku pokojnina odmerjena v višini 58,75 % in bi tako od 8. 3. 2012 dalje znašala 198,82 EUR na mesec. Ker tako odmerjena starostna pokojnina ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, je bila tožniku na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZPIZ-1 pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ki od 8. 3. 2012 dalje znaša 551,16 EUR, 58,75 % tega zneska pa znaša 323,80 EUR.
plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – prepozno plačilo sodne takse – posebna vrnitev v prejšnje stanje
Za vprašanje pravočasne izpolnitve taksne obveznosti ni pomembno, ali je stranka sodno takso morebiti plačala kasneje, saj mora biti taksa plačana pravočasno. Prepozno plačana taksa se namreč obravnava enako kot da ni plačana, na kar je bil pritožnik izrecno opozorjen.
Pri tožniku ne gre za takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega bi bila pri njem delovna zmožnost popolnoma izgubljena in ne bi bilo več preostale delovne zmožnosti. Zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
ZIZ člen 72, 72/2, 167. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/3.
novela ZIZ-J - prehodne določbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - postopek - uporaba prava
Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J dejansko določa, da se postopek dokonča po določbah dosedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji.
Vendar je potrebno navedeno določbo razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 82. člena ZIZ-J, saj gre za razmerje specialne do splošne določbe in po kateri se splošne določbe postopka izvršbe in zavarovanja, v katerih so bili predlogi za odlog izvršbe vloženi pred uveljavitvijo spremenjenega ZIZ, nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona. Tako velja tretji odstavek istega člena le glede veljavnosti določb, ki določajo postopek oprave izvršbe na nepremičnine iz 13. poglavja ZIZ, kar pomeni ugotovitev vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilo upnika iz zneska dobljenega s prodajo, kot jih določa določba 167. člena ZIZ.
Neutemeljeno pritožbo upnika je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - odmera takse dediču
Napačno dedič meni, da bi sodišče moralo takso za zapuščino porazdeliti med dediče upoštevaje vrednostni rezultat njihovega dednega dogovora.
Odločilno je namreč sorazmerje podedovanega premoženje. Kako so si ga (po dedovanju) dediči sporazumno razdelili (z dednim dogovorom), pa na taksno obveznost posameznega izmed njih več ne vpliva; kvečjemu bi se med seboj lahko dogovorili tudi o tem.
razpisan narok – preložitev naroka – predlog za preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka – obvestilo
Dokler razpisani narok ni preklican, velja, da se bo opravil, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati tožnice, da narok ne bo preklican.
plačilo predujma - rok - podaljšanje roka - proračunski porabnik
Čeprav je upnik proračunski porabnik in mora spoštovati pravila ZIPRS1415 za izvrševanje proračuna, ga to ne odvezuje obveznosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako kot vsaka druga stranka mora tudi upnik Republika Slovenija v predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma zatrjevati obstoj upravičenih razlogov.
spor majhne vrednosti - opozorilo na posebnosti postopka - pogojno opozorilo - neučinkovito opozorilo - kršitev pravice do izjavljanja v postopku - prekluzija
Ob vročitvi sklepa z dne 23. 3. 2012 tožeča stranka (enako kot prvostopenjsko sodišče) še ni vedela, ali bo sodišče prve stopnje obravnavani gospodarski spor vodilo po pravilih rednega pravdnega postopka ali po pravilih postopka iz 30. poglavja ZPP, zato se ob izostanku ustreznega poziva tudi vloga, ki je vložena po poteku roka iz 3. odstavka 452. člena ZPP, ne sme obravnavati kot prepozna. Brez poziva, naj na pripravljalno vlogo tožene stranke odgovori v osmih dneh in opozorila, da je sodišče predmetni spor prepoznalo kot spor majhne vrednosti, je tožeča stranka upravičeno smatrala, da lahko to stori kadarkoli, saj z izjemo odgovora na tožbo v rednem pravdnem postopku za vložitev pripravljalnih vlog rok zakonsko ni predviden.