Pri tožniku ne gre za takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega bi bila pri njem delovna zmožnost popolnoma izgubljena in ne bi bilo več preostale delovne zmožnosti. Zato njegov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode
Sodišče prve stopnje je pri tem v celoti upoštevalo posledice, upoštevaje izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, ki ga je tožnica s pripravljalno vlogo, z dne 14. 10. 2014, v celoti sprejela in navedla, da je izvedenec v svojem mnenju v celoti potrdil navedbe mladoletne tožnice, ki v svoji tožbi, kakor tudi v vseh dosedanjih pripravljalnih vlogah, izpostavlja poškodbe in posledice, ki so ostale od poškodbe. Zaradi navedenega ni mogoče upoštevati v pritožbi uveljavljane oslabelosti vida z divergenco zrkel in dvojnega vida, kar tožnico zelo moti pri učenju in branju, saj te posledice izvedenec ni ugotovil, toženka pa jo je v odgovoru na pritožbo prerekala. Sodišče mora kljub ugotavljanju po prostem preudarku upoštevati vse okoliščine, ki so odločilne za odločitev o višini zahtevka.
Pogodbeni stranki sta k predmetni kreditni pogodbi sklenili dva aneksa, s katerim sta med drugim spremenili tudi določila kreditne pogodbe o zavarovanju tožničinih terjatev tako, da se je toženec kot direktor navedene družbe nepreklicno in brezpogojno zavezal kot solidarni porok in plačnik za vse zapadle in neporavnane obveznosti družbe.
Sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju ni odločilo in s tem tudi ni naložilo obveze dediču, da mora priglašeno terjatev upnice upnici poravnati, saj to ni bil predmet zapuščinskega postopka. V zapuščinskem postopku bi takšen sklep bil lahko sprejet kvečjemu, če bi dedič terjatve banke priznal, česar pa, kot sam utemeljeno navaja, ni storil.
Ker iz nobenih sodišču znanih dejstev ne izhaja, da bi zakoniti zastopniki tožene stranke umrl ali da bi prenehala njegova pravica za zastopanje, prekinitveni razlog ni podan.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja.
Glede vtoževanih zakonskih zamudnih obresti je potrebno upoštevati, da je zakonodajalec z ZOPRZUJF-om navedeno vprašanje rešil na način, da se protiustavno znižan del pokojninskih dajatev izplača v nominalnih zneskih, torej brez obresti (2. člen ZOPRZUJF). Zato tožbeni zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti od razlik starostne pokojnine za vtoževano obdobje, obračunanih od vsakokratnega mesečnega izplačila znižane pokojnine do plačila razlike, ni utemeljen.
V obravnavani zadevi je izpolnjen dejanski stan iz 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tožnici je od spornega dne dalje podana popolna izguba delovne zmožnosti, zato je z izpodbijano sodbo zakonito razvrščena v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in ji je v skladu z 2. odstavkom 163. člena ZPIZ-1 od prvega naslednjega meseca dalje zakonito priznana tudi pravica do invalidske pokojnine.
plačilo sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev – prepozno plačilo sodne takse – posebna vrnitev v prejšnje stanje
Za vprašanje pravočasne izpolnitve taksne obveznosti ni pomembno, ali je stranka sodno takso morebiti plačala kasneje, saj mora biti taksa plačana pravočasno. Prepozno plačana taksa se namreč obravnava enako kot da ni plačana, na kar je bil pritožnik izrecno opozorjen.
preizkus terjatev – legitimacija za vložitev pritožbe – dodatni preizkus terjatev – postopek osebnega stečaja
Pritožba sme biti vložena le zoper odločitve, vsebovane v sklepu o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic. To pomeni, da upnik, ki ni pravočasno vložil ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev (še pred tem pa ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev), s pritožbo ne more več izpodbijati pravilnosti podatkov o njegovi terjatvi v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Ni mogoče, da bi preizkus terjatev vseboval kasneje prijavljeno terjatev in ločitveno pravico. Seveda tudi ni mogoče, da bi se po izdelavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev prijavljena terjatev in ločitvena pravica nato kar vnesla v končni seznam preizkušenih terjatev. Tako preskakovanje faz preizkusa ni mogoče.
eventualno sosporništvo - stroški obratovanja večstanovanjske stavbe
Za smiselno uveljavljanje eventualnega sosporništva gre zato, ker tožeča stranka s podrejenim tožbenim zahtevkom ni zajela novega toženca, ampak zgolj opredelila način poplačila istega vtoževanega zneska, temu najbližji procesni institutu pa je eventualno sosporništvo.
Ob takšni procesni situaciji pa sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obravnavati oba tožbena zahtevka sočasno, saj po ZPP ni predviden vrstni red obravnavanja zahtevkov niti sodišču prve stopnje ni potrebno nič izreči v zvezi s tožbenim zahtevkom zoper eventualno toženega, sprejemljiva je rešitev, da sodišče subsidiarno toženega ob vročitvi tožbe samo obvesti, da se vodi pravda med tožečo stranko in prvo toženo stranko.
Obratovalni stroški pa so nastali stečajni dolžnici v zvezi z njenim prebivanjem v stanovanju, ki je sicer del stečajne mase, vendar pa so obratovalni stroški že po svoji definiciji stroški, ki so vezani na zagotavljanje osnovnih pogojev za bivanje, te stroške pa mora poplačati iz premoženja, ki je izvzeto iz stečajne mase, stečajna dolžnica, ki je v objektu prebivala.
Določba 195. člena OZ namreč varuje samo tistega prejemnika odškodnine, ki je bil ob prejemu le - te pošten. V skladu z enotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, pa je lahko pošten le tisti prejemnik odškodnine, ki se glede na okoliščine primera ni zavedal in tudi ni mogel zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage.
predložitev listin – prekluzija – sklep procesnega vodstva – materialno procesno vodstvo – pravi faktoring – nepravi faktoring – opcija za odstop od nakupa posamezne terjatve
Dolžnost stranke je, da v postopku na prvi stopnji pravočasno navede vsa za odločitev relevantna dejstva in predloži vse za odločanje relevantne dokaze. Procesna skrbnost je od tožeče stranke torej terjala, da bi ob predložitvi dokazov 4. 6. 2013 obrazložila, zakaj v tožbi navedenih dokazov ni mogla predložiti že prej. Drugi pogoj za to, da bi sodišče prve stopnje naknadno predložene dokazne listine štelo kot pravočasne, pa je, da je takšna obrazložitev tudi utemeljena.
Namen materialno procesnega vodstva se izčrpa v preprečevanju sodbe presenečenja, zato se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu (trditvenemu ali dokaznemu) ne zadosti, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila
Pri nepravem faktoringu trpi riziko neplačila dolžnika odstopnik (za razliko od pravega faktoringa, kjer nosi riziko neplačila dolžnika faktor), upoštevajoč, da dobi odstopnik pri nepravem faktoringu takojšnje izplačilo, ki pa ga mora ob morebitnem neplačilu dolžnika faktorju vrniti.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1, 263/1-1, 263/4. ZPIZ-1 člen 407.
upravni postopek - obnova postopka - predlog - nov dokaz - odmera višje starostne pokojnine - nadurno delo
Potrdilo tožničinega bivšega delodajalca o osebnih dohodkih za delo preko polnega delovnega časa, iz katerega je razvidno število opravljenih nadur v letih od 1973 do vključno 1983, izplačani zneski osebnega dohodka za nadure, vrsta dela, in v katerem je zapisano, po katerih členih samoupravnih splošnih aktov, veljavnih v navedenem obdobju, se je delo štelo kot posebni delovni pogoj, predstavlja nov dokaz v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil znan ali uporabljen v prejšnjem, pravnomočno končanem predsodnem postopku. Zato je potrebno dovoliti obnovo postopka, končanega z odločbo, glede vprašanja vštevnosti plač, izplačanih za delo preko polnega delovnega časa v letih 1973 - 1983, v pokojninsko osnovo zaradi odmere višje starostne pokojnine.
Za odmero pokojnine je bistveno, od katere zavarovalne osnove se plačujejo prispevki. Z začasno prvostopenjsko odločbo je bila tožniku pokojnina odmerjena od pokojninske osnove na podlagi 18-letnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov iz obdobja od leta 1990 do leta 2007, ki so bile valorizirane na raven plač in pokojnin v koledarskem letu 2010, kajti ob izdaji prvostopenjske odločbe še ni bil znan količnik za preračun plač iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011. Upoštevaje pokojninsko dobo je bila tožniku pokojnina odmerjena v višini 58,75 % in bi tako od 8. 3. 2012 dalje znašala 198,82 EUR na mesec. Ker tako odmerjena starostna pokojnina ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najnižje pokojninske osnove, je bila tožniku na podlagi četrtega odstavka 48. člena ZPIZ-1 pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ki od 8. 3. 2012 dalje znaša 551,16 EUR, 58,75 % tega zneska pa znaša 323,80 EUR.
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka je po svoji vsebini sklep procesnega vodstva. Zoper takšne sklepe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP pritožba ni dovoljena. Dovoljena ni navkljub temu, da je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijanega sklepa navedlo drugače (torej da je pritožba dopustna).
Na sklepe procesnega vodstva sodišče ni vezano in jih lahko (če to nalagajo procesni razlogi) kadarkoli spremeni (prekliče).
plačilo predujma - rok - podaljšanje roka - proračunski porabnik
Čeprav je upnik proračunski porabnik in mora spoštovati pravila ZIPRS1415 za izvrševanje proračuna, ga to ne odvezuje obveznosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako kot vsaka druga stranka mora tudi upnik Republika Slovenija v predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma zatrjevati obstoj upravičenih razlogov.
razpisan narok – preložitev naroka – predlog za preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka – obvestilo
Dokler razpisani narok ni preklican, velja, da se bo opravil, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno obveščati tožnice, da narok ne bo preklican.
ZIZ člen 72, 72/2, 167. ZIZ-J člen 82, 82/1, 82/3.
novela ZIZ-J - prehodne določbe - odlog izvršbe na predlog upnika z dolžnikovim soglasjem - postopek - uporaba prava
Določba tretjega odstavka 82. člena ZIZ-J dejansko določa, da se postopek dokonča po določbah dosedaj veljavnega zakona, če je v izvršbi na nepremičnino do uveljavitve tega zakona že bila izdana odredba o prodaji.
Vendar je potrebno navedeno določbo razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 82. člena ZIZ-J, saj gre za razmerje specialne do splošne določbe in po kateri se splošne določbe postopka izvršbe in zavarovanja, v katerih so bili predlogi za odlog izvršbe vloženi pred uveljavitvijo spremenjenega ZIZ, nadaljujejo in dokončajo po določbah novega zakona. Tako velja tretji odstavek istega člena le glede veljavnosti določb, ki določajo postopek oprave izvršbe na nepremičnine iz 13. poglavja ZIZ, kar pomeni ugotovitev vrednosti nepremičnine, njeno prodajo in poplačilo upnika iz zneska dobljenega s prodajo, kot jih določa določba 167. člena ZIZ.
Neutemeljeno pritožbo upnika je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo, potem ko tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ.
plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - odmera takse dediču
Napačno dedič meni, da bi sodišče moralo takso za zapuščino porazdeliti med dediče upoštevaje vrednostni rezultat njihovega dednega dogovora.
Odločilno je namreč sorazmerje podedovanega premoženje. Kako so si ga (po dedovanju) dediči sporazumno razdelili (z dednim dogovorom), pa na taksno obveznost posameznega izmed njih več ne vpliva; kvečjemu bi se med seboj lahko dogovorili tudi o tem.
ZPP člen 163, 163/1, 163/7. ZOdvT tarifna številka 3100, 3101.
pravdni stroški – stroški tožene stranke – zavrženje tožbe pred vročitvijo tožbe tožencu – nagrada za postopek – nastanek nagrade za postopek – ugovor zoper sklep o izvršbi
Naziranje sodišča prve stopnje, da tožeči stranki zaradi ustavitve postopka pred vsebinsko obravnavo tožbenega zahtevka ne pripadajo odvetniški stroški, je zmotno. Nagrade za postopek na prvi stopnji so tarifirane v prvem poglavju tretjega dela tarife ZOdvT. Nagrada za postopek nastane za pregled, pripravo, izdelavo in pošiljanje pisnih gradiv, za posvete, nasvete, mnenja in druga ustrezna opravila, povezana z zadevo. Nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek in ne glede na to, ali je bila tožba, druga vloga, s katero se uvede postopek oziroma odgovor na tožbo, tudi podan. V takih primerih, če mandat preneha pred vložitvijo tožbe, vloge, s katero se uvede postopek, oziroma pred vložitvijo odgovora na tožbo, kakršen je obravnavani primer, tarifa predvideva znižano nagrado za postopek (ki je sicer določena po tarifni št. 3100) na 0,8 nagrade ali količnika nagrade glede na 12. člen ZOdvT (tarifna št. 3101).