Po 101. členu ZPIZ-2 je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine neogibno potrebna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja. Tožnik je samostojno pokreten, sam se hrani, oblači, slači, obuva ter vrši telesno higieno. Pri tožniku ni potreben stalni nadzor, pomoč potrebuje le pri opravljanju fizioloških potreb, torej le pri enem od osnovnih življenjskih opravil po 101. členu ZPIZ-2. Zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo utemeljeno zavrnjen.
SPZ člen 44, 44/4. ZOR člen 73, 455. ZPP člen 8, 13, 183, 183/1, 183/1-3, 183/2, 206, 206/1, 206/1-1, 300/1. ZTLR člen 28, 28/2, 33, 72, 72/1. ZZK(95) člen 5, 5/4. ZZK-1 člen 8.
Skladno z določbo 455. člena takrat veljavnega ZOR bi pogodba o prodaji nepremičnine sicer morala biti sklenjena v pisni obliki (forma ad valorem), vendar pa sodišče prve stopnje sklicujoč se na teorijo realizacije (konvalidacije) iz 73. člena istega zakona, ki jo je v nasprotju s prepričanjem pritožbe moč uporabiti tudi v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na temelju priposestvovanja in zaključkov o dobri veri priposestvovalca ne izključuje, z ozirom, da je bil glede na plačilo kupnine in izročitev sporne nepremičnine toženim strankam v neposredno posest v ustni obliki dosežen dogovor o prodaji sporne nepremičnine v pretežni meri izpolnjen, pravilno zaključi, da je bila sporna prodajna pogodba sklenjena veljavno, s tem pa posest toženih strank zakonita. Na podlagi tako sklenjenega pravnega posla pa sta toženi stranki tudi utemeljeno izhajali iz prepričanja, da sporno nepremičnino posedujeta kot svojo. Dobrovernost kot predpostavko zunajknjižnega priposestvovanja je potrebno presojati v kontekstu družbenih razmer v času sklenitve prodajne pogodbe.
ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 44, 44/1. ZFPPIPP člen 74, 74/2.
izvršilni naslov - pogodbe o prevzemu dolga - predpostavke
Ker pa ta terjatev v izvršilnem naslovu ni denarna, ampak zgolj nedenarna, in le z neposredno izvršljivostjo tako določene obveznosti je v izvršilnem naslovu soglašal dolžnik, medtem ko upniki v izvršilnem predlogu terjajo izpolnitev v denarju, je edini pravilen prvostopenjski zaključek, da obveznost, katere prisilno izvršbo zahtevajo upniki v predlogu za izvršbo ne izhaja iz izvršilnega naslova.
povrnitev pravdnih stroškov – uspeh pravdnih strank
Tožbeni zahtevek je bil sporen le po višini, kar pomeni, da so se med postopkom ugotavljala le dejstva, povezana z višino odškodnine, posledično čemur se uspeh strank v pravdi ugotavlja le glede na dosojeno višino odškodnine v primerjavi z vtoževano.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - odpravnina
Rok 30 dni za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi teče od dneva, ko je izpodbijana odpoved delavcu vročena. Tožniki so tožbo vložili po izteku tega roka, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da ni bilo mogoče ugotoviti, kolikšen delež tožnikovih nepremičnin je uporabljal vsak od tožencev, bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 393. čl. OZ sprejeti zaključek, da so toženci svojega bivanja v tožnikovih nepremičninah, le-te uporabljali po enakih delih. Taka delitev pa ne pomeni solidarne obveznosti, temveč na enake dele razdeljeno obveznost vsakega od uporabnikov plačati tožniku le tisto korist, ki jo je sam imel od uporabe tožnikovih nepremičnin.
odškodninska odgovornost delodajalca – delo v kuhinji – padec delavca na mokrih in spolzkih tleh – organizacija čiščenja tal – nevarna stvar kot pravni standard – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – vzročna zveza
Tožnica ni dokazala, da bi bila tla, na katerih je padla, mastna. Če so bila tla mokra/spolzka, zavarovancu tožene stranke ne more očitati protipravnosti, saj je bilo delo organizirano tako, da je bilo sprotno čiščenje tal tožničina dolžnost, kar ni nezdružljivo z njenim siceršnjim delom oziroma zadolžitvami. Tožnica je ves čas postopka zatrjevala, da je padla, ker ji je spodrsnilo zaradi spolzkih (in mastnih) tal, potem pa se je zataknila še ob kabel, torej kabel po tožbenih trditvah ni bil vzrok za njen padec. Če tožnica ne bi padla zaradi lastne neprevidnosti (pri čemer kakega neobičajnega stanja tal in mastnosti tal niti ni dokazala), se tudi ob kabel ne bi spotaknila, torej vzročna zveza med zatrjevano nepravilno položenim električnim kablom in tožničinim padcem ni podana.
lastnost zavarovanca - sprememba - lastnost zavarovanca - status zavarovanca - odvetniška dejavnost - odvetnik - polovični delovni čas - prijava spremembe zavarovanja
Za vstop v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot za spremembo v zavarovanju, je potrebna prijava na predpisanem M-3 obrazcu. V okoliščinah konkretnega primera, ko gre za spremembo v zavarovanju na temelju 1. odstavka 15. člena ZPIZ-1, je bil tožnik glede na 23. člen ZMEPIZ sam zavezanec za vložitev prijave o spremembi v zavarovanju.
Zgolj odločba Odvetniške zbornice, iz katere sicer izhaja, da je tožnik od določenega dne dalje odvetniško dejavnost odpravlja v polovičnem delovnem času, za določitev datuma spremembe lastnosti zavarovanca ne zadostuje.
ZDR člen 116, 116/3, 161, 162, 162/1, 162/1-3. ZDR-1 člen 161, 161/1.
neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - odškodnina - regres za letni dopust - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bolniški stalež - sprememba predpisa
Sodišče prve stopnje je pri presoji, koliko dopusta in kolikšen regres za leto 2013 pripada tožnici, upoštevalo določbe ZDR, veljavnega do 11. 4. 2013. Zavzelo je pravilno stališče, da je v konkretnem primeru bistveno, da je tožnica pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 pridobila še v času veljave ZDR, ne glede na to, da ji je delovno razmerje prenehalo že po uveljavitvi ZDR-1. Tožnica je bila pri toženi stranki brez prekinitve zaposlena od 1. 7. 1996 do 31. 8. 2013, kar pomeni, da je pred uveljavitvijo ZDR-1 (ta je pričel veljati 12. 4. 2013) pridobila pravico do letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
Ker je tožnica pravico do regresa za letni dopust za leto 2013 pridobila hkrati s pravico do letnega dopusta za leto 2013, tožena stranka pa je tožnici izplačala le 8/12 regresa, je sodišče prve stopnje tožnici pravilno priznalo tudi razliko do celotnega regresa za leto 2013.
dnevnice - voznik tovornega vozila - službeno potovanje - plačilo za delo - obveznost plačila
Pritožbene navedbe, da zaradi prikazovanja dnevnic oziroma stroškov v nižjem znesku tožena stranka tožniku ni izplačala vseh vtoževanih dnevnic, niso utemeljene. Tožnik je prejel celotne zneske dnevnic v pravilni višini in ne samo v polovični višini, zato njegov zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
NEPRAVDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – ODZ
VSL0076284
SPZ člen 69, 70. OZ člen 1003 – 1011, 1060. ODZ paragraf 1175 – 1216.
agrarna skupnost - družbena pogodba - societas - delitev nepremičnin
Agrarna skupnost je v civilnopravnem smislu družbena pogodba (societas), zato je treba za odločitev o razdelitvi nepremičnin, ki so v solasti članov agrarne skupnosti, uporabiti določbe družbene pogodbe, subsidiarno pa OZ oziroma ODZ (odvisno od tega, kdaj je bila družbena pogodba sprejeta). Pred odločitvijo o delitvi pa mora sodišče ugotoviti, ali in v kakšni obliki lahko sploh pride do delitve nepremičnin v primeru izstopa/izključitve le enega od članov agrarne skupnosti, kar je med drugim povezano tudi z nadaljnjim obstojem veljavnostjo družbene pogodbe v primeru odstopa/izključitve enega družbenika.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/2, 226/3. ZPP člen 411, 411/1, 411/3.
spori iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba - denarna kazen - izvršba - izterjava denarne kazni
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se dolžnik ni ravnal po začasni odredbi, saj otroka, s katerim je imel stik, ni pripeljal na dom matere, zato je tudi kršil začasno odredbo, zaradi kršitve pa so nastopili pogoji iz 2. točke sklepa z dne 8. 10. 2014.
Tožnik (invalid III. kategorije) zaradi psihične bolezni ni več zmožen za delo, na katerega je razporejen. Še vedno pa je v polnem delovnem času zmožen za drugo psihično lahko in nezahtevno delo z omejitvami. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik sposoben za delo brez kakršnihkoli omejitev, ni utemeljen.
razmerja med starši in otroki – preživljanje mladoletnega otroka – določitev višine preživnine – potrebe preživninskega upravičenca
Preživljanje otroka je zakonska dolžnost roditeljev, ki je omejena na njihove sposobnosti in zmožnosti. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, izobraževanja, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Otrokove potrebe je treba upoštevati kot celoto, pri tem pa ne gre za matematični izračun, temveč za oceno.
Ker je torej tožnik za škodo in za storilca izvedel najkasneje 4. 7. 2006 (takrat je toženec izdelal lažno izvedensko mnenje, pregled pa je bil pred tem), je takrat začel teči tri in petletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ. Triletni zastaralni rok se je iztekel 4. 7. 2009, petletni pa dne 4. 7. 2011, v tem delu je zato sodišče prve stopnje zaradi poteka zastaralnega roka ta zahtevek tožnika (tožba vložena 26. 6. 2012) pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
Tožnik je kršil 4. točko člena 123/2 ZJU, ker je prekoračil pravice in odgovornosti iz delovnega razmerja s tem, da je zlorabil pooblastilo za nadomeščanje nadrejene delavke tako, da je z dopisom sam reševal in odločal o svojih kadrovskih zadevah (podal je mnenje glede svoje premestitve na drugo PU, s katerim je odgovoril na svojo vlogo). Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno izrekla disciplinski ukrep denarne kazni v višini 20 % tožnikove plače za polni delovni čas, izplačane v mesecu, v katerem je tožnik storil težjo disciplinsko kršitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082928
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 51, 103, 299, 299/1, 435.
prodajna pogodba – neizpolnitev pogodbene obveznosti – pravice druge stranke – zamudna sodba – pogoji za zamudno sodbo – sklepčnost
Pasivnost toženca, ki na tožbo ne odgovori, se v zamudnem postopku šteje kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. Sodišču zato dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
ZPP člen 339, 339/1, 452, 452/2, 452/3. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
spor majhne vrednosti - prekluzija - upravnik - stroški upravljanja in obratovanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - verzija - razpis naroka - zastaranje terjatev upravnikov poslovnih stavb
Tožeča stranka je že v prvi pripravljalni vlogi svoje trditveno in dokazno breme izpolnila, v drugi pa je svoj zahtevek utemeljevala le v obsegu navedb tožene stranke.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073514
ZGD člen 253, 253/1, 258, 270, 270/2, 274, 279. ZPP člen 8, 243.
odškodninska odgovornost predsednice uprave in predsednika nadzornega sveta – nadzorni svet – prenos pristojnosti – izplačilo nagrad članom uprave – kršitev kogentnih določil ZGD o pristojnosti nadzornega sveta – predpostavke odškodninske odgovornosti – nedopustna škoda – načelo proste presoje dokazov – načelo ekonomičnosti postopka – nepotreben dokaz z izvedencem
Ni sprejemljivo stališče, da lahko nadzorni svet prenese svoje pristojnosti na predsednika nadzornega sveta, še toliko manj na predsednico uprave.
Škoda bi bila podana samo, če bi se izkazalo, da dejansko izplačane nagrade po višini presegajo nagrade, ki bi bile izplačane, če bi o posameznih nagradah odločal nadzorni svet po predpisanem postopku v skladu z merili iz pogodb o zaposlitvi in iz 253. člena ZGD.